Heidi - Die Legende vom Luchs, recenzija pred ogledom: gorska pustolovščina za najmlajše
Heidi se vrača v gore, a tokrat ne pase koz, temveč rešuje risjega mladička. Nemško-špansko-belgijska animirana koprodukcija klasično alpsko deklico postavi v zaokroženo, otrokom prijazno pustolovščino o varovanju narave. Filma še nisem videl, a vsebina, žanr in ciljno občinstvo dovolj jasno nakazujejo, kaj nas čaka.
Nežen, kratek in dobronameren družinski film za najmlajše. Revolucije od njega ne pričakujem, prijetno jesensko popoldne pa vsekakor.
Podatki o filmu
| Režija | Aizea Roca Berridi, Toby Schwarz |
|---|---|
| Žanr | Družinski animirani filmi |
| Dolžina | 79 min |
| Država | Nemški filmi, Španski filmi, Belgijski filmi |
O čem govori? Deklica, koča in mladič v težavah
Heidi živi z dedkom v gorski koči, in ta postavitev bo znana vsakomur, ki je lik spoznal v otroštvu. Izhodišče je prijazno: Clara, Heidina prijateljica, jo povabi, naj skupaj preživita poletje. A načrte deklic prekriža ranjen risji mladič, ki ga Heidi vzame pod svoje okrilje in ga začne negovati.
Mali ris pa se mora vrniti k svoji družini v gorah. Heidi in Peter se brez dedkove vednosti odločita, da novega prijatelja pospremita domov, kar je že samo po sebi dober pogon za otroški film: skrivnost, odgovornost in pustolovščina. Vložek dvigne pohlepni poslovnež, ki bi rad v gorah zgradil žago in risu nastavlja pasti. Od tu naprej ne gre več le za eno žival, temveč za vas in vso okoliško naravo.
Več ne bom izdal, in iskreno povedano niti ne bi mogel: zgoraj je vse, kar razkriva uradni opis. Konca ne poznam, a pri družinski animaciji za najmlajše ni treba biti prerok, da slutimo, kam vse skupaj pelje.
Heidi v novem kožuhu: zakaj ravno ris?
V osnovni zamisli mi je najbolj všeč izbira risa. Ne gre za risankarsko obrabljeno žival, kot sta veverica ali zajček, temveč za skrivnostno, redko videno zver, ki je v otroških očeh hkrati strašljiva in očarljiva. Animiran risji mladič je praktično zagotovljena bomba ljubkosti, in ustvarjalci se tega dobro zavedajo.
Druga pametna odločitev je, da alpsko idilo klasične Heidi povežejo z zelo sodobno temo, varovanjem narave. Žaga in pasti sta jasno, tudi otrokom razumljivo zlo, brez zapletenih političnih razlag. Za šestletnika je to ravno prav jasen spor: nekdo ima gore rad, nekdo drug pa bi z njimi rad zaslužil.
Tveganje je seveda prav tu: pohlepni poslovnež kot zlobnež je najbolj obrabljena karta družinske animacije. Če mu film ne nameni malo humorja ali osebnosti, se lahko hitro spremeni v kartonastega nasprotnika, ob katerem trepetajo le najmlajši.
Dva režiserja, tri države
Film podpisujeta Aizea Roca Berridi in Toby Schwarz, nastal pa je v nemško-špansko-belgijskem sodelovanju. Ta evropski koprodukcijski model je v zadnjih letih prinesel kar nekaj spodobnih družinskih animacij s srednjim proračunom, ki se ne skušajo kosati z velikimi ameriškimi studii, ampak raje ubirajo svoj, mirnejši ritem.
Od tod tudi pričakovanja: verjetno ne bo šlo za bleščeč hollywoodski slog z desetimi šalami na sekundo, temveč za umirjeno, prisrčno pravljico, ki si vzame več časa za pokrajino in like. To imam izrazito rad, zlasti pri mlajših gledalcih, ki jih prenapete animacije včasih bolj utrudijo kot zabavajo.
79 minut: ravno prav ali premalo?
Film traja 79 minut, kar štejem za jasno prednost. Pozornost vrtičkarja ali prvošolca le redko zdrži dveurne pošasti, tu pa je prostora za reklame, kokice in celo odhod na stranišče ne bo drama. Tudi za starše je osvežujoče, ko se film ne razvleče čez lastno zgodbo.
Kratka dolžina hkrati pomeni, da za globino likov ne ostane veliko prostora. Heidi, Peter, Clara, dedek, ris in zlobnež: tolikšni zasedbi v 79 minutah najverjetneje pripade le po ena prepoznavna poteza. Clarino povabilo in skupno poletje bi lahko hitro potonila v senco reševanja risa, zato me zanima, koliko teže bo imela nit prijateljstva.
Kje se lahko zalomi?
- Predvidljivost: reševalna akcija, pohlepni poslovnež in obramba narave so klasičen vzorec, odrasli gledalec bo preobrate najbrž videl že od daleč.
- Kakovost animacije: vizualna podoba evropskih animacij s srednjim proračunom je različna; gorska pokrajina lahko veliko doda, gibi pa morda ne bodo tako dodelani kot pri velikih studiih.
- Glasovi: uspeh tovrstnega filma je močno odvisen od glasovne igre; slabo izbran glas risa ali pretirano odigran zlobnež lahko doživetje precej pokvari.
Pozabiti pa ne smemo, da ta film ni namenjen odraslim kritikom. Če šestletnik iz kina pride z željo, da bi tudi sam zaščitil gozd, je film opravil svoje.
Komu ga priporočamo?
- Zate je, če: Vrtčevskim otrokom, mlajšim šolarjem in njihovim staršem, ki iščejo kratko, prisrčno pustolovščino z živalmi in ljubeznijo do narave za jesenske počitnice.
- Raje izpusti, če: Najstnikom in odraslim, ki od animacije pričakujejo plaz šal velikih studiev ali zapletene, presenetljive preobrate.
Če ti je všeč, poglej tudi: Heidi (2015), Vaiana (2016), Divji robot (2024), Bambi (1942)
Pogosta vprašanja
O čem govori Heidi - Die Legende vom Luchs?
Heidi začne negovati ranjenega risjega mladiča in ga s Petrom brez dedkove vednosti skuša vrniti k družini, medtem ko pohlepni poslovnež želi v gorah zgraditi žago in risu nastavlja pasti.
Koliko traja film?
Film traja 79 minut.
Kdo je režiral film?
Režiserja sta Aizea Roca Berridi in Toby Schwarz.
Katere države so posnele film?
Gre za nemško-špansko-belgijsko koprodukcijo.
Se splača zaradi risa odpraviti v gore?
Že vnaprej lahko rečem: če z majhnim otrokom iščete jesenski kino program, se Heidi - Die Legende vom Luchs obeta kot varna in prisrčna izbira. Je kratek, razumljiv, poln živali in govori o ljubezni do narave, kar nikoli ni slabo sporočilo. Filmskega čudeža ne pričakujem, šablonski zlobnež in predvidljiva reševalna akcija bosta najverjetneje na mestu, a risji mladič in gorska pokrajina lahko marsikaj odneseta na svojih plečih. Moja pričakovana ocena je soliden, simpatičen srednji razred, za ciljno občinstvo pa je lahko film precej več od tega. Odrasli naj s seboj prinesejo potrpežljivost, otroci navdušenje, in vsi bodo zadovoljni.