Her Private Hell recenzija: Nicolas Winding Refn se je vrnil in s seboj prinesel meglo, kri in nočne more
Nekatere režiserje prepoznaš že po enem samem kadru, in Nicolas Winding Refn je točno tak. Her Private Hell je prišel iz polnočnega programa v Cannesu in že z naslovom sporoča, da se tu nihče ne bo udobno naslonil nazaj. Velemesto, zavito v meglo, krvoločno bitje na prostosti, pogrešani oče in vojak, ki se odpravi v Pekel po svojo hčer: to ni pravljica za lahko noč, to je Refn.
Her Private Hell je razdvajajoča, počasi tleča in hipnotična znanstvenofantastična grozljivka, ki je za režiserjeve oboževalce praznik, za vse druge pa preizkušnja.
Podatki o filmu
| Režija | Nicolas Winding Refn |
|---|---|
| Igrajo | Havana Rose Liu, Sophie Thatcher, Charles Melton, Dougray Scott, Diego Calva, Kristine Froseth |
| Žanr | Znanstvenofantastični filmi, Trilerji, Grozljivke |
| Dolžina | 109 min |
| Država | Danski filmi, Angleški filmi |
O čem govori Her Private Hell, brez razkrivanja zgodbe?
Film se dogaja v futurističnem velemestu, ki ga prekriva skrivnostna megla, kot da bi se mesto samo sramovalo tega, kar se dogaja spodaj. V tem polmraku se na prostost prebije smrtonosno bitje in od tistega trenutka ni nihče več varen.
V središču je Elle, vznemirjena mlada ženska, ki jo igra Sophie Thatcher. Elle se poda po sledeh svojega pogrešanega očeta, iskanje pa jo vleče vse globlje v drobovje mesta. Njena pot se prepleta s potjo ameriškega vojaka, ki ga igra Charles Melton in čigar naloga je enako obupana: svojo hčer želi rešiti iz Pekla.
Koliko je ta Pekel dobeseden in koliko metaforičen, ne bom izdal, saj je prav ta negotovost eno najmočnejših orožij filma. Lahko pa povem, da je vsak, ki pričakuje klasičen triler s pošastjo, razpleten korak za korakom, na napačnem mestu. Her Private Hell je bolj vročinske sanje kot kriminalka, bolj vzdušje kot uganka.
Refn, veliki duhovnik neona
Ime Nicolasa Windinga Refna že leta pomeni zelo specifično filmsko izkušnjo. Drive ga je čez noč postavil med kultne režiserje, Samo Bog odpušča je občinstvo že izrazito razklal, Neonski demon pa je modni svet spremenil v krvavo, bleščečo grozljivko. Skupni so jim počasen ritem, kompozicije, ki spominjajo na slike, nenadno in brutalno nasilje ter tista neonska svetloba, ob kateri oči hkrati uživajo in bolijo.
Her Private Hell se lepo vpiše v ta niz, le da je žanrski okvir tokrat še drznejši: znanstvena fantastika, triler in grozljivka hkrati. Zame je ta kombinacija za Refna popoln teren. Futuristično mesto, ki tone v megli, deluje, kot da je nanj čakal vse življenje. Stilizacija tu ni manira, temveč gradnja sveta.
Seveda se Refn ni spremenil. Če vas je doslej motilo, da njegovi liki bolj gledajo kot govorijo in da prizori včasih trajajo, dokler ne postanejo neprijetni, tudi tokrat ne bo drugače. On se ne prilagaja gledalcu, gledalec se prilagaja njemu.
Sophie Thatcher in Charles Melton: dva izgubljena človeka v megli
Sophie Thatcher je ena najbolj vznemirljivih žanrskih igralk zadnjih let. Po seriji Yellowjackets in filmu Heretik nikogar ne preseneti, da se v temi počuti kot doma, vloga Elle pa ji je pisana na kožo. Je vznemirjena, nezaupljiva, a trmasta, in Thatcherjeva je najboljša takrat, ko ne reče ničesar in govori samo njen obraz. V Refnovem filmu je to zlata vredno.
Charles Melton je od filma May December dokazal, da je veliko več kot lep obraz serijske zvezde. Vojak, ki se po hčer spusti tudi v Pekel, je zelo hvaležna in zelo nevarna vloga, saj z lahkoto zdrsne v kič. Melton pa igra zadržano, in prav zato ima lik težo.
Tudi stranska zasedba je vredna pozornosti: Havana Rose Liu, Dougray Scott, Diego Calva, Kristine Froseth, Shioli Kutsuna, Hidetoshi Nishijima in Parker Sawyers. Mednarodna, raznolika ekipa se lepo poda mestu, za katerega nikoli ne veš natanko, kje na zemljevidu leži. Prisotnost Hidetoshija Nishijime bo posebej razveselila vse, ki so videli Drive My Car.
Kaj deluje: megla, svetloba in groza
Največja moč filma Her Private Hell je vzdušje, in tega ne pišem iz vljudnosti. Zamisel o velemestu v megli je genialno preprosta: bolj se bojiš tistega, česar ne vidiš. Refn pa je mojster v tem, kako temo in barvite luči spustiti drugo proti drugi. Groza tu ne prihaja iz nenadnih preplahov, temveč iz počasi plazečega se občutka, da je v zraku nekaj narobe.
- Podoba: skoraj vsak kader bi lahko bil plakat. To je Refnov zaščitni znak in morda še nikoli ni bil tako upravičen.
- Vzdušje: zlitje znanstvene fantastike in grozljivke je naravno in ne deluje kot prisiljen žanrski eksperiment.
- Igralci: Thatcherjeva in Melton sta prepričljiva, razklana človeka v razpadajočem svetu.
- Dolžina: 109 minut, kar je po Refnovih merilih izrazito zgoščeno. Ne dobiš občutka, da bi film namerno preizkušal tvojo potrpežljivost.
Kje Her Private Hell spodrsne?
Kjer je Refn močan, je navadno tudi šibek, in tu ni nič drugače. Zgodba je najranljivejša točka filma. Dve niti, Ellino iskanje in vojakova misija, sta močna izhodiščna zamisel, a kdor pričakuje logično dogajanje, ki vse pojasni, bo iz kina odšel razočaran. Refn pogosto raje namiguje kot pripoveduje, in tudi tu so trenutki, ko slog preprosto pogoltne zgodbo.
Drugo tveganje so žanrska pričakovanja. Zaradi izhodišča s pošastjo bodo mnogi pričakovali hitro grozljivko, polno akcije, in ti bodo najverjetneje razočarani. Ta film ne govori o bitju, temveč o tem, kar se dogaja v ljudeh, medtem ko bitje preži nekje v megli.
Meni ta kompromis ustreza, še več, prav zato imam Refna rad. Razumem pa, če je komu ta slog že po tretjem filmu bolj poza kot umetnost.
Komu ga priporočamo?
- Zate je, če: Za Refnove oboževalce obvezen ogled, pa tudi za vse, ki imajo radi počasi gorečo, vizualno osupljivo znanstvenofantastično grozljivko, ki stavi na vzdušje. Velik užitek tudi za privržence Sophie Thatcher.
- Raje izpusti, če: Kdor pričakuje hiter film o pošasti, jasno zgodbo in veliko pojasnil, naj se mu izogne v velikem loku. Ne priporočamo ga niti tistim, ki so občutljivi na brutalnejše prizore.
Če ti je všeč, poglej tudi: Drive (2011), The Neon Demon (2016), Only God Forgives (2013), Blade Runner 2049 (2017), Silent Hill (2006)
Pogosta vprašanja
O čem govori Her Private Hell?
V futurističnem velemestu, zavitem v meglo, se na prostost prebije smrtonosno bitje. Elle, vznemirjena mlada ženska, išče pogrešanega očeta, njena pot pa se križa s potjo ameriškega vojaka, ki želi svojo hčer rešiti iz Pekla.
Koliko traja Her Private Hell?
Film traja 109 minut.
Ali je Her Private Hell primeren za otroke?
Ne. Gre za grozljivko z brutalnimi prizori nasilja, zato ogleda z otroki ne priporočamo.
Kdo je režiral Her Private Hell?
Režiser je Nicolas Winding Refn, avtor filmov Drive, Samo Bog odpušča in Neonski demon. Film je bil premierno prikazan v polnočnem programu filmskega festivala v Cannesu.
Kdo igra v filmu Her Private Hell?
Glavni vlogi igrata Sophie Thatcher in Charles Melton, ob njiju pa nastopajo še Havana Rose Liu, Dougray Scott, Diego Calva, Kristine Froseth, Shioli Kutsuna, Hidetoshi Nishijima in Parker Sawyers.
Se splača spustiti v ta neonski Pekel pred kinoplatnom?
Če vas je svetloba kakšnega Refnovega filma kdaj posrkala vase, potem da, in to po možnosti pred največjim platnom in z najboljšim ozvočenjem, saj film doma na majhnem televizorju izgubi polovico svoje moči. Her Private Hell ni popoln: zgodba se včasih izgubi v megli in režiser tudi tokrat ni pripravljen gledalca prijeti za roko. Ustvari pa vzdušje, kakršnega si danes upa le malokdo, Sophie Thatcher in Charles Melton pa mu vdahneta dušo, da za slogom utripa tudi nekaj človeškega.
Moja ocena: močnih 8 od 10, za Refnove oboževalce prej 9. Če pa si želite hitrega filma o pošasti, ki vse lepo razloži, izberite kaj drugega, saj se ta Pekel nikamor ne mudi in nima namena ugajati vsem.