Not Alone, recenzija pred premiero: trije pobegli vesoljčki, raketa in nerodna ljubezen
Če ste si kdaj zaželeli, da bi božični kaos trajal vse leto, je Not Alone narejen ravno za vas. Dva nerodna zaljubljenca, raketa in trije drobni vesoljčki na begu: na papirju je to zlati recept za družinsko animacijo. Ali bo iz testa nastala torta ali samo kup sladkorne glazure, bomo še videli, a pogovora je že zdaj več kot dovolj.
Obeta se ljubek, kaotičen družinski film, ki stoji ali pade s porednimi vesoljčki, in glede na izhodiščni material je verjetneje, da bo stal.
Podatki o filmu
| Režija | Jonathan del Val, Claire Dodgson, Eric Guillon |
|---|---|
| Žanr | Animirani filmi, Družinski filmi |
O čem govori? Ljubezen ob izstrelitveni rampi
Na prvi pogled bi izhodišče lahko izmaknili kakšni romantični komediji: Joe in Fran delata na revolucionarni raketi, ki jo morata pripraviti na prvi polet. Med skupnim delom med njima takoj zaiskri, le da se nobeden od njiju v svetu romantike ne znajde ravno najbolje. Dva genija, ki motor sestavita z eno roko, povabila na zmenek pa ne spravita iz sebe. Ta tip vsi poznamo in če je dobro napisan, ni hvaležnejšega.
Potem pride preobrat, zaradi katerega vse skupaj postane animirani film: v Joejevem domu se zatečejo trije drobni, poredni in neustavljivo ljubki vesoljčki. Dunk, Welly in Shirm so na medplanetarnem begu pred vnetim, a nerodnim čuvajem reda Zandrom. Mali prišleki hitro ugotovijo, da bi bila Franina raketa lahko njihova vozovnica domov. Od tu naprej ni treba biti jasnovidec, da slutimo, da skrbno pripravljeni prvi polet ne bo potekal čisto po načrtu.
Kaj točno se zgodi, kdo koga pretenta in kam raketa na koncu poleti, ne vemo in tudi ugibali ne bomo. Bistvo je, da film prepleta dve niti: skromno, človeško ljubezensko zgodbo in živahen lov na vesoljčke.
Trije mali uporniki in en vnet nerodnež
Priznam, mene najbolj zanima trojica. V zgodovini družinske animacije so se drobni liki, ki jih je veliko in ne govorijo ravno razločno, izkazali za neverjetno učinkovito orožje: dovolj je pomisliti na Minjone, ki so iz stranske vloge zgradili celotno franšizo. Dunk, Welly in Shirm so po opisu točno takšni: drobni, poredni, ljubki. To je hkrati obljuba in opozorilo.
Obljuba zato, ker bodo, če vsak dobi jasno ločeno osebnost, film nesli na svojih plečih, otroci pa jih bodo še tedne posnemali. Opozorilo zato, ker lahko hitro postanejo utrudljivi, če jih film obravnava zgolj kot luštno, cvilečo kepo. Skrivnost dobre trojice je, da ima vsak član svojo prepoznavno manijo.
Zandro, vnet, a nespreten čuvaj reda, je klasičen antagonist, ki ni zares hudoben, samo pretirano zagnan. Po mojem bi lahko bil skriti adut filma. V dobrih animacijah je nerodni zasledovalec pogosto najbolj smešen lik, saj prav on pobere vse klofute. Če Zandro poleg klovnovstva dobi še nekaj srca, bomo na dobrem.
Kdo stoji za kamero, oziroma za risalno mizo?
Film podpisuje režiserska trojica: Jonathan del Val, Claire Dodgson in Eric Guillon. Tričlanska režija v animaciji sploh ni nenavadna, pogosto ji celo koristi: eden lahko pazi na ritem, drugi na like, tretji na vizualni humor. Nekoliko zabavno je, da film o treh vesoljčkih režirajo trije ljudje, kot da bi bila tudi ekipa sama poredna trojica.
Od ustvarjalcev pričakujem občutek za hitro animacijo v slogu slapsticka, ki temelji na gegih, in točno to takšno izhodišče potrebuje. Vesoljsko razdejanje stanovanja namreč deluje le, če so šale tempirane do sekunde in če je humor tudi v gibanju likov, ne samo v dialogih.
Kaj bi se lahko zelo obneslo?
- Dvojno občinstvo. Romantična nit je za odrasle, vesoljski kaos za otroke. Če je vse dobro sestavljeno, tudi starši ne bodo gledali na uro.
- Raketa kot skupni cilj. Odlična dramaturška poteza je, da je isti predmet pomemben tako zaljubljencema kot vesoljčkom. Iz tega se lahko rodi ogromno sporov, nesporazumov in smeha.
- Učinek domače zabave. Tuja bitja, ki vdrejo v dom, so klasičen motiv, vsak predmet v stanovanju je potencialna šala. Ni naključje, da ta situacija deluje že desetletja.
- Srce. Hrepenenje po domu je vedno čustvena tema. Majhno bitje, ki bi rado šlo domov: malo stvari občinstvo gane bolj.
Kje bi se izstrelitev lahko ponesrečila?
Seveda nas ne čaka samo rožnat zvezdni prah. Prvo tveganje je ravnovesje med obema nitma. Če je romantika pretanka, bosta Joe in Fran le kulisa za vesoljčki in škoda bi bilo truda, vloženega vanju. Če pa dobi preveč časa, se bodo mlajši gledalci začeli presedati, saj so prišli zaradi treh malih ubežnikov.
Drugo tveganje je predvidljivost. Izhodišče je znano, veliko filmov je že pokazalo tuja bitja, ki se skrivajo v zemeljskem domu in bi rada domov. Vprašanje ni, ali bo zgodba polna presenečenj, temveč ali bodo izvedba, liki in humor dovolj sveži, da ne bomo imeli občutka, da gledamo kopijo.
Tretje pa je ritem. Animacije, zgrajene na gegih, se rade izrodijo v nizanje šal eno na drugo, film pa postane bolj dolga reklama za plišaste igrače kot prava zgodba. Upam, da bo romantična nit zagotovila ravno to sidro.
Komu ga priporočamo?
- Zate je, če: Družinam z majhnimi otroki, ki iščejo veselo popoldne v kinu, in vsem, ki obožujejo drobne, poredne animirane junake.
- Raje izpusti, če: Kdor pričakuje resno vesoljsko zgodbo z znanstvenofantastično globino ali ga utruja glasen otroški humor v hitrem tempu, naj zabavo raje poišče drugje.
Če ti je všeč, poglej tudi: E.T. the Extra-Terrestrial (1982), Lilo & Stitch (2002), Planet 51 (2009), Monsters vs. Aliens (2009), Despicable Me (2010)
Pogosta vprašanja
O čem govori film Not Alone?
Joe in Fran pripravljata revolucionarno raketo na prvi polet in se med delom zaljubita. Medtem se trije drobni vesoljčki, Dunk, Welly in Shirm, v Joejevem domu skrivajo pred nerodnim čuvajem reda Zandrom in bi se radi s Franino raketo vrnili domov.
Kdo je režiral film Not Alone?
Film so režirali Jonathan del Val, Claire Dodgson in Eric Guillon.
Kakšne zvrsti je film?
Gre za animirani družinski film.
Kdo so vesoljčki v filmu Not Alone?
Trije poredni vesoljčki so Dunk, Welly in Shirm, čuvaju reda, ki jih lovi, pa je ime Zandro.
Se splača odštevati do izstrelitve?
Po mojem da. Not Alone ne vabi z obljubo revolucionarne novosti, temveč s preizkušenim receptom: luštna, a predrzna mala bitja, zagnan nerodni zasledovalec in dva neokretna odrasla, ki niti sama ne vesta, kako se je treba zaljubiti. Če režiserska trojica zadene ritem in trije vesoljčki dobijo pravi značaj, je lahko to eden najprijetnejših družinskih filmov sezone. Moja pričakovana ocena je močna sedmica, ki se z dobrimi šalami in kančkom srca zlahka prelevi v osmico. Otroke vsekakor peljite s seboj, odrasli pa naj ne bodo presenečeni, če se bodo na koncu prav oni najglasneje smejali Zandrovemu šušmarjenju.