The Pout-Pout Fish recenzija: čemerni junak, veliko srce in lov na zaklad v globinah
Nekaj osvobajajočega je v tem, ko je glavni junak otroškega filma preprosto slabe volje in se za to ne opravičuje. The Pout-Pout Fish gradi prav na tem: čemerna riba z ogromnim srcem in neukrotljivo živahen morski zmaj se morata skupaj odpraviti na pot. Rezultat je prisrčen, barvit družinski film, ki je mlajšim gledalcem odlično pisan na kožo, pa tudi odrasli se ob njem le redko dolgočasijo.
Ljubek, hiter družinski animirani film, ki žanra ne postavlja na glavo, a par čemernega junaka in hiperaktivnega spremljevalca deluje odlično.
Podatki o filmu
| Režija | Ricard Cussó, Rio Harrington |
|---|---|
| Žanr | Animirani filmi |
| Dolžina | 92 min |
| Država | Ameriški filmi, Avstralski filmi |
Ladijska razbitina, neurejen sosed in velik prepir: o čem govori?
Mr. Fish ni lik, ki bi ga človek ob prvem srečanju objel. Živi v zapuščeni ladijski razbitini na dnu morja, ima rad svoj mir, in kadar ga kaj zmoti, tega ne skriva. In nekaj ga zmoti, pa še kako živahno: Pip, hiperaktivni mladi morski zmaj, ki ima njegov dom za smetišče in mu redno izmakne kakšno stvar.
Spopad dveh značajev ne ostane brez posledic. Prepir se razvname tako močno, da sta na koncu oba ob dom. Tu se zgodba zares zažene: neprostovoljna sopotnika se podata na na videz nemogočo misijo, da bi našla mitični Shimmer, ki lahko izpolni željo enemu od njiju. A nista edina, ki ga iščeta, nekdo jima je že za petami.
Zasnova ni nova, cestni film o dveh nasprotjih, ki sta prisiljena biti skupaj, je eden najzanesljivejših receptov družinske animacije. A tudi tokrat deluje, ker je konflikt otipljiv: ne gre za reševanje sveta, temveč za dom, za lasten majhen svet, kar vsak otrok popolnoma razume.
Iz otroške knjige s Timovega seznama na veliko platno
Film temelji na seriji otroških knjig Deborah Diesen, ki se je začela leta 2008 in jo je revija Time že v letu izida uvrstila med 10 najboljših otroških knjig. To ozadje je pomembno, saj pojasni, zakaj je čustveno jedro filma tako čisto in preprosto. Dobre slikanice gradijo na enem samem osnovnem občutku, kujavost, slaba volja in tisti zakaj ravno jaz pa so znani vsem, od štiriletnikov do štiridesetletnikov.
Izziv je seveda v tem, kako vzdušje kratke slikanice raztegniti na celovečerec. Ustvarjalci so izbrali pustolovski okvir: iskanje zaklada, zasledovalec, nevarnosti. Zgodba je zato nekoliko bolj splošna, kot bi jo dopuščalo tako svojeglavo izhodišče, otrokom pa je v zameno precej bolj napeta.
Mr. Fish in Pip: par, od katerega je odvisno vse
Takšni filmi stojijo ali padejo z liki, in tu je dvojica na srečo najmočnejša točka filma. Čemernost Mr. Fisha ni zlobnost, temveč obramba, in film dobro začuti, da mu mora gledalec držati pesti že od prve minute. Pod mrkim površjem se skriva lik z ogromnim srcem.
Pip je njegovo nasprotje: energija, radovednost, nepoznavanje meja. Prinaša večji del humorja, mlajši gledalci pa se bodo verjetno poistovetili prav z njim, saj vsak pozna občutek, da odrasli godrnjajo ravno takrat, ko je najbolj zabavno. Dinamika med njima je hkrati smešna in poučna, pa vendar ne pridiga.
- Kaj je dobro: kontrast med junakoma je takoj razumljiv, humor, ki izhaja iz njunih trenj, pa ni prisiljen.
- Kaj bi bilo lahko boljše: stranski liki in zgodba o zasledovalcu ostanejo manj v spominu kot osrednji par.
Podvodni svet Ricarda Cussója in Ria Harringtona
Film sta režirala Ricard Cussó in Rio Harrington, nastal pa je v ameriško avstralski koprodukciji. Podvodni svet je stara ljubezen animacije, in to z razlogom: svetloba, barve in lebdeče gibanje so orodja, s katerimi se animatorji lahko razživijo. The Pout-Pout Fish se ne meri s proračuni velikih studiev, a to spretno nadoknadi z izrazitimi liki in živahno paleto barv.
Tempo je hiter, 92 minut pa je ravno pravšnja dolžina za mlajše občinstvo: ni praznega teka ne nepotrebnih ovinkov, pustolovščina ves čas drvi naprej. Odraslo oko včasih začuti, da dramaturgija zavija po znanih poteh, a pri družinskem filmu za najmlajše je to bolj varnostna mreža kot napaka.
Kje zmanjka zagona?
Največja slabost je, da si film ne upa biti tako nenavaden kot njegov junak. Zgodba o kujavi ribi bi ponujala priložnost za malce bolj trpek, svojevrsten humor, a film se raje opre na preizkušene obrazce družinske animacije. Iskanje zaklada, skrivnostni zasledovalec, nasprotnika, ki se med skupno pustolovščino zbližata: vse to bo znano vsakomur, ki je videl nekaj podobnih filmov.
Glasba in zvočna podoba sta solidni, a ne ostaneta posebej v ušesih. Ni tiste ene pesmi, ki bi si jo otroci še tedne prepevali na poti domov, kar je pri takem filmu nekoliko zamujena priložnost.
Vse to je seveda iskanje dlake v jajcu z odraslimi očmi. Ciljno občinstvo, mlajši šolarji in malo starejši otroci, si najverjetneje želi prav takšne varne, barvite in prisrčne pustolovščine.
Komu ga priporočamo?
- Zate je, če: Družinam z mlajšimi šoloobveznimi otroki, ki iščejo prisrčno, hitro podvodno pustolovščino, in vsem, ki so vzljubili knjige Deborah Diesen.
- Raje izpusti, če: Odraslim, ki brez otrok pričakujejo drzno, inovativno animacijo, saj se ta film raje drži preverjenih receptov.
Če ti je všeč, poglej tudi: Iskanje Nema (2003), Iskanje Dory (2016), Shark Tale (2004), A Turtle's Tale: Sammy's Adventures (2010)
Pogosta vprašanja
O čem govori The Pout-Pout Fish?
Zaradi prepira med čemernim Mr. Fishem in hiperaktivnim morskim zmajem Pipom oba ostaneta brez doma, zato se skupaj odpravita iskat mitični Shimmer, ki lahko izpolni željo enemu od njiju, medtem ko jima je za petami še nekdo drug.
Koliko traja The Pout-Pout Fish?
Film traja 92 minut.
Na kateri knjigi temelji The Pout-Pout Fish?
Na seriji otroških knjig Deborah Diesen, ki se je začela leta 2008 in jo je revija Time že v letu izida uvrstila med 10 najboljših otroških knjig.
Kdo je režiral film The Pout-Pout Fish?
Film sta režirala Ricard Cussó in Rio Harrington, nastal pa je v ameriško avstralski koprodukciji.
Se splača z Mr. Fishem potopiti v nedeljsko popoldne?
Če iščete program za manjše otroke, vsekakor. The Pout-Pout Fish ne bo mejnik animacije tega desetletja, a to tudi ne želi biti. Ljubek čemerni junak, utrujajoče, pa vendar neustavljivo živahen spremljevalec in lov na zaklad v morskih globinah: to je povsem dovolj za lep družinski obisk kina. Najlepše pri njem je preprosto sporočilo, da se lahko tudi za slabo voljo skriva veliko srce, kar otrok razume prav tako dobro kot starš ob njem, ki je tudi sam kdaj pa kdaj kujav. Trdna, poštena sredina, za najmlajše z dodatnimi točkami.