VÄRN, napovedna recenzija: 81 minut severne napetosti z Denisom Lavantom na krovu
Nekateri filmi ne pritegnejo pozornosti s plakatom, temveč s svojo festivalsko potjo, in VÄRN je natanko tak primer. Drama Johna Skooga je doživela premiero v San Sebastiánu, nato pa tekmovala še v Göteborgu. O njej vemo malo, a to, kar vemo, je čisto dovolj, da se je znašla na mojem seznamu.
Kratek, strog in najverjetneje ne za vsakogar, a zaradi Denisa Lavanta in festivalskega rodovnika eden najbolj radovedno pričakovanih evropskih umetniških filmov letošnje jeseni.
Podatki o filmu
| Režija | John Skoog |
|---|---|
| Igrajo | Michalis Koutsogiannakis, Denis Lavant, Livia Millhagen, Agnieszka Podsiadlik, Sol Roach |
| Žanr | Filmske drame |
| Dolžina | 81 min |
| Država | Nizozemski filmi, Danski filmi, Švedski filmi, Finski filmi, Poljski filmi |
O čem govori? O tem tokrat molčim, in to z razlogom
Začnimo z iskrenim priznanjem: o zgodbi filma VÄRN pred premiero ne vemo skoraj ničesar. Uradna gradiva ne razkrivajo vsebine, temveč le festivalsko pot, žanr in igralsko zasedbo. Zgodbe si ne bom izmišljeval samo zato, da bi imel kaj napisati. Kdor išče natančen povzetek dogajanja, ga moram tokrat razočarati.
Gotovo vemo to: gre za dramo, ki traja vsega 81 minut. Že ta podatek pove veliko. V tem žanru takšna dolžina obljublja zgoščenost, film, ki svojega sporočila ne razvleče, temveč ga izreče in konča. Vse kaže, da ne bo šlo za prijetno nedeljsko popoldansko razmišljanje, temveč za nekaj bolj surovega in trdega.
Tudi naslov je zgovoren, čeprav ne vemo, ali ga moramo razumeti dobesedno ali preneseno. Švedska beseda värn pomeni obrambo, zaščito, utrdbo. Utrdba je lahko kamnit zid, lahko pa tudi človek, ki se zapre vase, se brani in izključi vse okoli sebe. Zanima me, v katero smer jo bo peljal Skoog.
Pet držav, en film: teža koprodukcije
Nizozemska, danska, švedska, finska in poljska koprodukcija. Tako široko sodelovanje se le redko splete okoli majhnega, nepomembnega projekta. Evropski filmski skladi in koprodukcijski partnerji ne trosijo denarja, če ne verjamejo v avtorja. To seveda ni zagotovilo za kakovost, videli smo že marsikatero evropsko koprodukcijo, ki je bila na papirju vznemirljiva, na platnu pa brez življenja, a je dober znak.
Tudi seznam igralcev odraža ta mednarodni značaj: v njem se mešajo grška, francoska, švedska in poljska imena. To namiguje na film, v katerem bi jeziki, kulture in tujost lahko postali tema sami po sebi, a to le slutim, ne trdim.
Denis Lavant, nepredvidljivi
Če bi moral kupiti vstopnico zaradi enega samega imena, bi bil to Denis Lavant. Francoski igralec je postal legenda kot stalni sopotnik Leosa Caraxa, po norosti z naslovom Holy Motors pa ni ljubitelja filma, ki ne bi postal pozoren, ko zagleda njegovo ime na odjavni špici. Lavantovo telo je igralsko orodje samo po sebi: akrobatsko, živalsko, pogosto strašljivo, drugič srce parajoče ranljivo. Ni igralec, ki bi ga najeli, da tiho posedi v ozadju.
Kakšno vlogo ima v filmu VÄRN, ne vemo. Vemo pa, da režiser, ki izbere Lavanta, ne išče varnih in mlačnih rešitev. Ob njem nastopajo Michalis Koutsogiannakis, Livia Millhagen, Agnieszka Podsiadlik in Sol Roach, ki širši publiki niso tako znani, a v takšnih filmih največja presenečenja pogosto prinesejo prav neznani obrazi.
John Skoog in zaupanje festivalov
Ime režiserja Johna Skooga domačemu občinstvu verjetno ne zveni znano, a festivali so očitno stopili na njegovo stran. Svetovna premiera je bila na mednarodnem filmskem festivalu v San Sebastiánu, enem najstarejših festivalov kategorije A na svetu, kamor se ne uvrsti kar karkoli. Poleg tega so film izbrali tudi v tekmovalni program Nordic Competition mednarodnega filmskega festivala v Göteborgu, ene najpomembnejših prireditev severne kinematografije.
Izbor dveh tako uglednih festivalov ne odloči, ali bo film všeč meni ali tebi. Kaže pa, da so ugledni selektorji z ostrim očesom v njem videli nekaj, o čemer je treba govoriti. To jemljem resno.
Kaj bi lahko bilo dobro in kje bi se lahko zalomilo?
Začnimo s prednostmi, kot jih razberem iz znamenj:
- Zgoščenost. 81 minut je redko darilo v času dveinpolurnih filmov. Če režiser ve, kaj hoče, je lahko ta dolžina neusmiljeno učinkovita.
- Lavantova karizma. Film zmore ponesti že v enem samem prizoru.
- Severno vzdušje. Glede na skandinavsko in poljsko koprodukcijsko ozadje pričakujem mračen, atmosferičen in slikovno močan film.
In tveganja, ker tudi teh ne manjka:
- Dostopnost. Festivalski filmi od gledalca pogosto zahtevajo delo. Kdor ima rad hitro dogajanje, razlagalne dialoge in zaključeno zgodbo, lahko hitro ostane zunaj.
- Kratkost je dvorezen meč. Če film bolj slika razpoloženje kot pripoveduje zgodbo, se lahko v njem izgubiš tudi v 81 minutah.
- Malo informacij. Preprosto ne vemo, kaj bomo dobili. To je vznemirljivo, a tudi tvegano.
Moje pričakovane ocene so zato previdno optimistične. Največ namenjam režiji in igri, ker tam vidim najmočnejše znake. Pri zgodbi sem bolj zadržan, preprosto zato, ker o njej vemo najmanj.
Komu ga priporočamo?
- Zate je, če: Za tiste, ki imajo radi asketske, vznemirljive evropske avtorske filme, ki ob imenu Denisa Lavanta samodejno dvignejo glavo, in ki festivalskih severnjaških filmov ne izpustijo nikoli.
- Raje izpusti, če: Kdor išče lahkotno sprostitev, jasno zgodbo ali družinski program, naj raje izbere kaj drugega, saj je festivalski značaj filma dovolj jasno opozorilo.
Če ti je všeč, poglej tudi: Holy Motors (2012), A torinói ló (2011), Das weiße Band (2009), Melancholia (2011)
Pogosta vprašanja
Kdo je režiral film VÄRN?
Film je režiral John Skoog.
Koliko traja VÄRN?
Film traja 81 minut.
Ali je VÄRN primeren za otroke?
Gre za zahtevno, verjetno mračno avtorsko dramo, zato ni primerna izbira za družinski ogled z otroki.
Kdo nastopa v filmu VÄRN?
Glavne vloge igrajo Michalis Koutsogiannakis, Denis Lavant, Livia Millhagen, Agnieszka Podsiadlik in Sol Roach.
Kje je bila premiera filma VÄRN?
Svetovna premiera je bila na mednarodnem filmskem festivalu v San Sebastiánu, film pa so uvrstili tudi v tekmovalni program Nordic Competition festivala v Göteborgu.
Katere države so sodelovale pri nastanku filma?
VÄRN je koprodukcija Nizozemske, Danske, Švedske, Finske in Poljske.
Se splača vkorakati v utrdbo filma VÄRN?
Po mojem da, a vedi, na kaj se spuščaš. VÄRN ni film, ki si ga s prijatelji ogledaš s kokicami v roki za sproščen večer. Je kratka, najverjetneje mračna, na festivalih prekaljena evropska drama, v kateri nastopa eden najbolj posebnih živečih igralcev, Denis Lavant. Dvojni izbor v San Sebastiánu in Göteborgu, koprodukcija petih držav in zgoščenih 81 minut kažejo, da je John Skoog želel ustvariti nekaj odločnega, z lastnim glasom.
Ali mu je uspelo, bomo izvedeli po ogledu. Do takrat svojo pričakovano oceno postavljam v pas med sedem in osem, in priznam, če bi letos lahko izbral le en severnjaški festivalski film, bi bil ta z veliko verjetnostjo na vrhu mojega kratkega seznama. Tveganje? Obstaja. A najboljše kinematografske izkušnje se le redko rodijo iz igranja na varno.