Behemoth! napovedna recenzija: Tony Gilroy se z violončelom v rokah vrača v Los Angeles
Ko se ime Tonyja Gilroyja pojavi na plakatu glasbene drame, človek pogleda dvakrat, da se prepriča, ali prav vidi. Ustvarjalec filma Michael Clayton in serije Andor se vrača z zgodbo violončelista, ki se po dolgih letih vrne domov, igralska zasedba pa deluje, kot bi jo nekdo sestavil s seznama svojih najljubših igralcev. Behemoth! si še nismo ogledali, a že zdaj vemo, zakaj ga tako čakamo.
Zaradi Gilroyja in presenetljivo pisane zasedbe je to lahko eden najzanimivejših filmov sezone, vendar se za meglenim opisom zgodbe lahko skriva tako mojstrovina kot vase zaprt umetniški film.
Podatki o filmu
| Režija | Tony Gilroy |
|---|---|
| Igrajo | Pedro Pascal, Olivia Wilde, Eva Victor, Matthew Lillard, Margarita Levieva, Will Arnett |
| Žanr | Filmske drame |
| Dolžina | 124 min |
| Država | Ameriški filmi |
Violončelist, dvajset let in mesto, ki se je medtem spremenilo
Uradni opis je skop, a bistvo pove: Alex Serian je nadarjen violončelist, ki se po dvajsetih letih odsotnosti vrne v rodni Los Angeles. Njegovo življenje je vedno nosila glasba, kot vse zajemajoča, neustavljivo deroča reka, in zdaj ga ta reka odnese proti dogodivščinam, ki ga bodo za vedno spremenile.
Več ne vemo in, iskreno, tako je prav. Zgodba o vrnitvi domov je ena najstarejših filmskih predlog: junak se vrne tja, od koder je pobegnil, in izkaže se, da ne on ne kraj nista takšna, kot se ju spominja. Dvajset let je ogromno časa, vanj se zlahka spravi celo življenje. Najbolj me zbode beseda »dogodivščine«. Od drame o klasičnem glasbeniku bi prej pričakovali tiho, notranjo borbo, ne pustolovščine. Če Gilroy tu načrtuje nekaj bolj razgibanega in nepričakovanega, je to lahko zelo vznemirljiva smer.
Tudi naslov veliko obljublja. Behemoth! s klicajem je lahko karkoli: vzdevek za ogromen inštrument, oznaka nekega značaja, sam Los Angeles ali nekaj, na kar zdaj sploh ne pomislimo. Kaj točno, bomo izvedeli šele v kinu.
Tony Gilroy, natančnež, ki lahko tokrat sprosti glas
Gilroy je ustvarjalec, ki ga občinstvo pogosto ne pozna po imenu, čeprav je njegovo delo videlo. Bil je eden ključnih scenaristov filmov o Bournu, kot režiser se je uveljavil z Michaelom Claytonom, Andor, ena najbolj hvaljenih serij zadnjih let, pa je prav tako njegovo delo. Skupna točka je natančnost. Gilroyjevi dialogi so ostri, prizori zbiti, liki pametni, gledalca pa nikoli ne podcenjuje.
Prav zato je ta kombinacija nenavadna in privlačna. Glasbena drama, ki po opisu govori o toku in odnašanju, na prvi pogled ni teren, kjer bi se tako nadzorovan filmar počutil doma. Morda je bistvo prav v tem: natančen režiser si končno dovoli, da film zadiha. Če mu uspe, lahko nastane nekaj posebnega. Če ne, dobimo prepisan, pameten, a hladen film o temi, ki kliče po toplini.
Jaz stavim na prvo možnost. V Gilroyjevih dosedanjih delih je bilo čustveno jedro vedno prisotno, le skril ga je pod hladno površino.
Pedro Pascal in čudno genialna druščina
Zasedba je točka, kjer človek najprej dvigne obrv, nato pa se nasmehne. Pedro Pascal je od The Last of Us in The Mandalorian igralec, ki mu lahko zaupaš karkoli, v vlogi utrujenega, a toplosrčnega moškega pa ga le redki prekašajo. Kdo koga igra, uradna gradiva zaenkrat ne razkrivajo, zato ugibal ne bom. Rečem le, da bo Pascal zagotovo ena glavnih vlečnih sil filma.
Ob njem je Olivia Wilde, ki se je dokazala tudi kot režiserka, kot igralka pa že dolgo ni dobila gradiva, v katerem bi se res lahko pokazala. Eva Victor je eden najzanimivejših neodvisnih glasov zadnjega časa in njena prisotnost namiguje, da film ne bo zgolj parada zvezd.
Nato pride paket presenečenj: Matthew Lillard, ki ga mnogi obožujejo vse od Kriku, Will Arnett, ljubljenec oboževalcev serije Arrested Development, in Hank Azaria, čigar glas zaradi Simpsonovih pozna skoraj vsak. Vrsto dopolnjujejo Margarita Levieva, Adam Rose, Stephanie Sigman in JoBeth Williams, ki si jo zapomnimo kot zvezdo Poltergeista.
Seznam je na prvi pogled eklektičen, celo malce nor. Komiki, karakterni igralci in dramske zvezde v enem filmu. Prav zato mislim, da Behemoth! ne bo enolično mračna drama. S tako ekipo lahko vzdušje zaniha od cinične duhovitosti do trenutkov, ki stisnejo srce.
Glasba, ki ni ozadje, ampak glavna junakinja
V filmu o violončelistu glasba ni spremljava, temveč hrbtenica zgodbe. Violončelo je za to izjemno hvaležen inštrument: ima globok, človeški glas, ki včasih skoraj govori. Če bosta zvočna montaža in glasbeni del dobro izpeljana, bo film v kinodvorani deloval tudi fizično. Zato sem glasbi in zvoku vnaprej namenil tako visoko pričakovano oceno; preprosto si ne predstavljam, da bi pri filmu s takšno temo na tem varčevali.
Najboljše glasbene drame, kot sta Whiplash in Tár, so pokazale, da so filmi o klasični glasbi in jazzu lahko napeti do pokanja in naravnost vznemirljivi. Opis filma Behemoth! bolj poudarja odnašanje toka in notranje potovanje kot obsedeno tekmovanje, a kdo ve, morda pod Gilroyjevo roko tudi to dobi ostre robove.
Kje bi lahko šlo kaj narobe?
Bodimo iskreni, tveganje obstaja. Opis je namerno meglen in formulacija o »glasbi, ki teče kot reka« lahko hitro napove film, ki gradi bolj na razpoloženjih kot na zgodbi. 124 minut ni ekstremno, a pri počasi tekoči drami se to že lahko pozna.
Druga nevarnost je preobsežna zasedba. Deset znanih imen v dveurnem filmu pomeni, da bo nekdo zagotovo dobil manj prostora, kot bi si želeli. Če se Will Arnett ali Hank Azaria pokažeta le v dveh prizorih, bo to malce jezno.
Na koncu je tu še vprašanje tona. Drama o vrnitvi domov z dogodivščinami, komičnimi igralci in režiserjem, ki obvlada vsak detajl: to se bo bodisi čudovito sestavilo bodisi razpadlo. Srednjo pot si tu težko predstavljam, in prav to se mi zdi izjemno zanimivo.
Komu ga priporočamo?
- Zate je, če: Za vse, ki imajo radi odrasle drame, ki jih poganjajo liki, za oboževalce Tonyja Gilroyja in za vsakogar, ki bi Pedra Pascala gledal v čemerkoli. Za ljubitelje glasbe obvezno.
- Raje izpusti, če: Kdor pričakuje hitro akcijo ali jasen žanrski film, bo ob dveurni drami, zgrajeni na notranjem potovanju, verjetno izgubil potrpljenje.
Če ti je všeč, poglej tudi: Tár (2022), Whiplash (2014), Michael Clayton (2007), Inside Llewyn Davis (2013)
Pogosta vprašanja
O čem govori Behemoth!?
Nadarjeni violončelist Alex Serian se po dvajsetih letih vrne v Los Angeles, kjer ga glasba odnese proti dogodivščinam, ki mu bodo za vedno spremenile življenje.
Kdo je režiral film Behemoth!?
Film je režiral Tony Gilroy, avtor filma Michael Clayton in serije Andor.
Kdo igra v filmu Behemoth!?
V zasedbi so Pedro Pascal, Olivia Wilde, Eva Victor, Matthew Lillard, Margarita Levieva, Will Arnett, Hank Azaria, Adam Rose, JoBeth Williams in Stephanie Sigman.
Koliko traja Behemoth!?
Film traja 124 minut.
Se splača v kino na vrnitev nekega violončelista?
Vnaprej opozarjam: to ne bo film, ki ga gledaš z enim očesom, z drugim pa v telefon. Po vsem, kar vemo, bo Behemoth! drama, ki zahteva pozornost in potrpljenje, a jih bo zelo verjetno bogato poplačala. Tony Gilroy še ni oddal mlačnega dela, Pedro Pascal pa je v takšni formi, da bi nam prodal skoraj karkoli.
Moja pričakovana ocena pogumno vleče navzgor, saj toliko talenta na enem mestu redko popolnoma zgreši. Meglen opis in pisana zasedba sicer prinašata nekaj rulete, a prav zato čutim, da bo to film, o katerem se bomo največ prepirali. Jaz bom na eni prvih projekcij, in če imaš rad odrasle drame, prepojene z glasbo, mislim, da boš tam tudi ti.