Belfast recenzija: iskreno pismo Kennetha Branagha izgubljenemu otroštvu
Nekaterih filmov ne posnameš, ampak jih izpišeš iz sebe. Belfast je prav tak: Kenneth Branagh skozi oči dečka opazuje, kako se ljubljena ulica in varen dom počasi začneta krušiti. Majhen film z velikim srcem, ki te zadene točno tam, kjer tega najmanj pričakuješ.
Topla, pametna in boleče lepa družinska drama, ki nostalgije ne uporablja kot sladkorni preliv, temveč kot nekaj, kar je resnično na kocki.
Podatki o filmu
| Režija | Kenneth Branagh |
|---|---|
| Igrajo | Jude Hill, Jamie Dornan, Caitríona Balfe, Lewis McAskie, Judi Dench, Ciarán Hinds |
| Žanr | Drame, Zgodovinski filmi |
| Dolžina | 98 min |
| Država | Britanski filmi, Severnoirski filmi |
Ulica, kjer vsak pozna vsakogar
Glavni junak Belfasta je Buddy, deček na pragu najstniških let. Njegovo življenje je točno tako, kot bi otroštvo moralo biti: ob sebi ima ljubečo družino, na ulici ga čakajo pustolovščine, pa še prva, nežna in malce nerodna zaljubljenost mu stiska želodec. A njegovo rodno mesto Belfast drsi v vse večji kaos in napetost odraslega sveta počasi pronica tudi v Buddyjev vsakdan.
Družina se znajde pred težkim vprašanjem: ali naj vztraja v upanju, da se bo konflikt nekoč umiril, ali naj pusti vse za seboj in poskusi z novim življenjem? Več o zgodbi ni treba vedeti, ostalo naj vam pove film. Njegova moč ni v preobratih, temveč v tem, kako to dilemo pokaže z višine otroških oči.
In prav tu je ključ. Buddy ne razume povsem, kaj se dogaja okoli njega, a to čuti. Z njim čutimo tudi mi: šepetanje odraslih, napete večerje in nenadne tišine povedo več kot katera koli politična razlaga.
Jude Hill, deček, ki film nese na svojih ramenih
Toliko teže naložiti otroškemu igralcu je vedno tveganje. Pa vendar se Jude Hill kot Buddy po platnu giblje tako naravno, kot da sploh ne bi vedel za kamero. V njem ni ničesar od tipične, naučene manire filmskih otrok: je radoveden, poreden, prestrašen, zaljubljen, in vse to odigra z drobnimi kretnjami.
Velik del filma se dogaja na njegovem obrazu in to deluje. Ko Buddy opazuje, opazujemo tudi mi. Ko ne razume, zakaj se starša prepirata, sedimo z njim na stopnicah, napol radovedni in napol prestrašeni.
Pa, Ma, Granny in Pop: družina, kakršno bi si želel vsak
Če je Buddy srce filma, je njegova družina krvni obtok. Jamie Dornan je v vlogi Pa presenetljivo večplasten: kdor ga pozna predvsem iz Petdesetih odtenkov sive, bo tu videl utrujenega, a ponosnega očeta, ki hkrati želi zaščititi družino in ohraniti dostojanstvo. Caitríona Balfe kot Ma je morda najmočnejši člen: njen lik nosi vso težo odločitve in Balfe v vsakem prizoru da čutiti, koliko jo stane, da ostaja močna.
Potem sta tu še stara starša, in tu je film skoraj predrzno dober. Judi Dench kot Granny in Ciarán Hinds kot Pop sta par, ki bi ju najraje kar posvojili. Dench z enim samim pogledom pove več kot drugi z monologom, Hinds pa dedka odigra s tako modrim in prijaznim humorjem, da njuni prizori sodijo med najtoplejše trenutke filma.
V stranskih vlogah sliko dopolnjujejo Lewis McAskie kot Will, Buddyjev starejši brat, Lara McDonnell kot Moira in Colin Morgan kot Billy Clanton. Morganov lik v zaprti, na videz varni svet ulice prinese največ grožnje, in to je neprijetno učinkovito.
Branagh se vrača domov, tokrat brez Shakespeara
Kariera Kennetha Branagha je polna velikopoteznih projektov: režiral je Hamleta, Thora v Marvelovem vesolju, zašel pa je tudi v svet Agathe Christie z Umorom na Orient Expressu. Belfast je v primerjavi s tem skoraj šepet. Majhen prostor, malo prizorišč, ena družina, ena ulica. In vendar deluje kot najbolj iskreno od vsega, kar je doslej posnel.
Branaghova režija je tu zadržana in natančna. Ne želi razložiti vsega, ne drži političnih predavanj, temveč zaupa trenutkom: pogovoru v kuhinji, dedkovemu nasvetu, otroški lumpariji. Poudarek je ves čas na družini, velika zgodovinska ozadja pa so prisotna tako, kot bi bila v otrokovem življenju: kot hrup, strah in nerazložljiva sprememba.
Tudi 98 minut trajanja je pravi blagoslov. Film se ne vleče in ne pretirava, je zgoščena, polna izkušnja, ki v tebi ostane še ure pozneje.
Kje nostalgija zdrsne?
Seveda ni brez napak. Otroška perspektiva ima svojo ceno: mestni kaos se včasih zdi preveč oddaljen, preveč zabrisan, in kdor pričakuje poglobljeno, niansirano zgodovinsko analizo, bo razočaran. Belfast ni o tem in tega ne skriva, a občasno je čutiti, da film bolj boža, kot pa soočа.
Ponekod nostalgija močno dela svoje. Nekateri prizori so malce prelepi, preveč zaokroženi, kot da bi stopili iz družinskega albuma. To ni nujno slabo, saj tudi spomin deluje tako, a kdor je alergičen na čustvene družinske drame, mu bo to včasih preveč.
- Kaj deluje: igralska zasedba, predvsem Balfe, Dench in Hinds, otroški pogled, zgoščeno trajanje.
- Kaj manj: konflikt v ozadju je včasih poenostavljen, film pa bi bil občasno rad preveč prijazen.
Komu ga priporočamo?
- Zate je, če: Za vse, ki imajo radi osebne drame po meri človeka, odlično igro in grenko-sladke filme o otroštvu. Če sta vas ganila Hope and Glory ali Roma, ste tu na pravem mestu.
- Raje izpusti, če: Za tiste, ki si želijo hitrega dogajanja, akcije ali podrobne zgodovinske razlage. Kdor ne prenese čustvenih družinskih zgodb, naj raje izbere kaj drugega.
Če ti je všeč, poglej tudi: Hope and Glory (1987), Roma (2018), Jojo Rabbit (2019), Minari (2020), The Fabelmans (2022)
Pogosta vprašanja
O čem govori Belfast?
Film spremlja Buddyja, dečka na pragu najstniških let, ki ga obdajajo ljubeča družina, otroške pustolovščine in prva ljubezen. Ko njegovo rodno mesto zajame vse večji kaos, se mora družina odločiti: ostati ali pustiti vse za seboj in začeti znova.
Koliko traja Belfast?
Film traja 98 minut.
Kdo je režiral Belfast in kdo igra v njem?
Film je režiral Kenneth Branagh. Glavne vloge: Jude Hill (Buddy), Jamie Dornan (Pa), Caitríona Balfe (Ma), Judi Dench (Granny), Ciarán Hinds (Pop), Lewis McAskie (Will), Lara McDonnell (Moira) in Colin Morgan (Billy Clanton).
Se splača z Buddyjem vrniti domov v Belfast?
Da, in to še kako. Belfast noče odrešiti sveta, le pokazati, kako je, ko se otroku začne majati najtrdnejša točka, dom. To pa naredi s toliko ljubezni, humorja in bolečine, da se je težko ne raznežiti. Jude Hill je očarljiv, Caitríona Balfe močna, Judi Dench in Ciarán Hinds pa bi si zaslužila vsak svojo točko posebej.
Ni popoln film: ozadje se včasih zabriše, nostalgija je včasih premehka. A redko vidiš tako iskren, tako človeški film režiserja, ki je vanj očitno vložil ogromno sebe. Če si v mirnem večeru želite nekaj, kar vas zares gane, vam Belfast da prav to. Robčke pa le pripravite.