Children of Blood and Bone, recenzija pred premiero: Orïsha bi lahko postala naslednji veliki fantazijski svet
Če bi kdo danes sestavljal svojo sanjsko fantazijsko zasedbo, bi verjetno zapisal prav ta imena. Children of Blood and Bone ima na papirju vse, kar potrebuje, da postane eden največjih dogodkov žanra. Odprto ostaja le eno vprašanje: ali bo iz toliko talenta nastal živ svet, ki diha, ali zgolj čudovito osvetljeno branje imen s špice.
Močna režiserka, osupljiva zasedba in svež fantazijski svet: če bo scenarij držal korak, je to lahko eno najprijetnejših presenečenj v žanru.
Podatki o filmu
| Režija | Gina Prince-Bythewood |
|---|---|
| Igrajo | Chiwetel Ejiofor, Idris Elba, Regina King, Viola Davis, Cynthia Erivo, Damson Idris |
| Žanr | Fantazijski filmi |
| Država | Ameriški filmi |
Ukradena magija in uporniška kraljeva otroka: o čem govori film?
Film nas popelje v domišljijski svet Orïshe, kjer se mlada ženska poda na pot, da bi vrnila magijo, ki so jo njenemu ljudstvu odvzeli s silo. Ne gre sama: skupaj z bratom skleneta zavezništvo s kraljevo hčerjo in sinom, da bi se skupaj uprli vladarjevemu brutalnemu zatiranju.
Toliko izdaja uradni opis in, odkrito povedano, to je dovolj, da sem postal pozoren. Izhodišče je klasično, a v njem tiči preobrat, ki takoj obeta dramo: na strani upornikov stojita otroka samega tirana. To ni preprosta zgodba o dobrem proti zlu, temveč tudi družinska tragedija, v kateri se zvestoba, kri in vest spopadejo med seboj. Če bo film ta notranji konflikt vzel resno, je lahko veliko več kot še ena pustolovščina o izbranem junaku.
Tudi izguba magije je močna tema. Ne gre za nekoga, ki šele odkriva svoje posebne sposobnosti, ampak za celotno skupnost, ki so ji ukradli nekaj, kar je bilo del njene identitete. To je fantazija, v kateri magija ni le vizualni okras, ampak simbol dediščine, kulture in spomina. Prav na take zgodbe v žanru čakam.
To ni zasedba, to je podelitev nagrad
Poglejmo si seznam pozorno, ker česa takega ne vidimo vsak dan. Viola Davis, Idris Elba, Chiwetel Ejiofor, Regina King, Cynthia Erivo, Lashana Lynch, Amandla Stenberg, Damson Idris, Tosin Cole in Thuso Mbedu. Ta ekipa prinaša oskarjevsko dramsko težo, izkušnje iz velikih uspešnic in mlado, svežo energijo hkrati.
Že sama prisotnost Viole Davis in Regine King zagotavlja, da dramatični prizori ne bodo zveneli votlo. Pri Chiwetelu Ejioforju od filma 12 let suženj vemo, koliko bolečine zna stisniti v en sam pogled. Idris Elba pa je igralec, ki prizor obvlada že s samo držo, pa naj igra junaka ali grožnjo. Cynthia Erivo se je po Wicked udomačila tudi v velikih fantazijskih spektaklih, Lashana Lynch pa je od filma Ni čas za smrt dokazala, da ima občutek tudi za akcijo.
Mlajša generacija ni nič šibkejša. Amandla Stenberg je bila nepozabna že v Igrah lakote, od takrat pa je zrasla v resnih dramskih vlogah. Thuso Mbedu je ena najzanimivejših mladih igralk, kar sem jih videl v zadnjih letih.
Kdo bo koga igral, zdaj ne bom ugibal, nekaj pa je gotovo: redka je fantazija, v kateri so tudi stranski liki tako velikega kalibra. Prav v tem pa se skriva tudi edino resno tveganje, a o tem pozneje.
Gina Prince-Bythewood, režiserka bojevitih žensk
Če mene vprašate, najboljša novica sploh ni zasedba, ampak ime režiserke. Gina Prince-Bythewood je v zadnjih letih posnela dva filma, ki zelo natančno nakazujeta, kaj lahko prinese sem. The Old Guard je pokazal, da zna iz nadnaravnega gradiva narediti oprijemljivo akcijo, ki zareže v meso. The Woman King pa je dokazal, da je mogoče epsko zgodbo o bojevitih ženskah povedati tako, da se čustveni loki likov med bitkami ne izgubijo.
Poleg tega so bile na snemanju filma The Woman King tudi Viola Davis, Lashana Lynch in Thuso Mbedu, kar pomeni, da režiserka dela z deloma uigrano ekipo. To ni nobeno jamstvo, a iz takih ponovnih srečanj pogosto nastane nekaj posebnega, ker igralci natanko vedo, kaj se od njih pričakuje.
V njenih dosedanjih delih je bila vedno prisotna človeška mera. Že v filmu Love & Basketball se je posvečala odnosom, ne površini. V fantaziji, kjer se niti napenjajo med brati in sestrami, kraljevima otrokoma in očetom tiranom, je potrebna prav takšna režijska občutljivost.
Kaj ga lahko naredi zares velikega?
V zadnjih letih so veliki fantazijski filmi pogosto obtičali v dobro znanih evropskih srednjeveških kulisah ali pa so bili tako zaljubljeni v svoj računalniško ustvarjeni svet, da so pozabili povedati zgodbo. Orïsha že z imenom obljublja nekaj povsem drugega: svež svet, zgrajen na lastnih kulturnih koreninah, ki ga večina gledalcev na platnu še ni videla.
- Nov vizualni jezik: manj izrabljeno mitološko in estetsko ozadje skriva ogromno slikovnih možnosti.
- Resnični vložek: tema zatiranja in ukradene dediščine lahko prinese več teže kot običajno reševanje sveta.
- Akcija, ki boli: sodeč po dosedanjih filmih režiserke bodo spopadi telesni in težki, ne breztežni digitalni plesi.
- Družinska drama: dilema kraljevih otrok je lahko skrito orožje filma.
Če bodo vsaj trije od teh elementov v celoti uresničeni, govorimo o filmu, o katerem bomo govorili še leta, in ki je lahko celo temelj nove franšize.
Kje se lahko zalomi?
Naiven pa nisem. Pri takšni paradi zvezd vedno obstaja nevarnost, da film hoče preveč: vsako veliko ime dobi prizor ali dva za na kožo, zgodba mladih protagonistov pa se izgubi v mimohodu, ki spominja na vrsto gostujočih nastopov. Gradnja novega sveta že sama po sebi zahteva veliko časa in razlag, in če scenarij ne najde pravega razmerja, lahko dobimo prenatrpano prvo dejanje, polno ekspozicije.
Drugo tveganje je ton. Film cilja na široko občinstvo, zato najbrž ne bo popolnoma potonil v temo, čeprav bi tema brutalnega zatiranja zahtevala trdoto. Zanima me, kako bo režiserka lovila ravnotežje med pustolovščino za širšo publiko in težko vsebino.
Na koncu je tu še vprašanje podobe. Tak svet deluje le, če ga občutimo kot otipljivega. Če se magija spremeni v digitalno parado luči, lahko celota izgubi dušo. Glede na dosedanje delo Prince-Bythewoodove ji zaupam, a to bo eden največjih preizkusov filma.
Komu ga priporočamo?
- Zate je, če: Za vse, ki si želijo svežo fantazijo, postavljeno stran od običajnih srednjeveških kulis, in imajo radi, ko za akcijo stojijo pravi čustveni vložek in močna igra. Za ljubitelje filma The Woman King obvezno.
- Raje izpusti, če: Kogar veliki fantazijski filmi z gradnjo svetov že utrujajo ali kdor si želi izključno lahkotno, humorno pustolovščino, se mu bo ta film najverjetneje zdel preresen in pretežak.
Če ti je všeč, poglej tudi: Črni panter (2018), Peščeni planet (2021), Igre lakote (2012), Willow (1988)
Pogosta vprašanja
O čem govori Children of Blood and Bone?
V domišljijskem svetu Orïshe se mlada ženska odpravi na pot, da bi vrnila magijo, ki so jo njenemu ljudstvu odvzeli s silo. Z bratom sklene zavezništvo s kraljevo hčerjo in sinom, da bi se uprli kraljevemu brutalnemu zatiranju.
Kdo je režiral Children of Blood and Bone?
Film je režirala Gina Prince-Bythewood, ki je pred tem podpisala tudi filma The Old Guard in The Woman King.
Kdo igra v filmu?
Med igralci so Chiwetel Ejiofor, Idris Elba, Regina King, Viola Davis, Cynthia Erivo, Damson Idris, Amandla Stenberg, Lashana Lynch, Tosin Cole in Thuso Mbedu.
Je Children of Blood and Bone primeren za otroke?
Film obravnava resne teme, kot sta brutalno zatiranje in ukradena dediščina, zato ga mlajšim otrokom ne bi priporočal. Starejšim otrokom in najstnikom pa je lahko napeta fantazijska izkušnja.
Je vredno čakati, da se vrata Orïshe odprejo?
Po mojem mnenju da, in to krepko. Redko se za fantazijo zbere toliko talenta, za krmilom pa sedi režiserka, ki je že dokazala, da zna biti epska in človeška hkrati. Children of Blood and Bone ni še eno nadaljevanje ali kdove katera predelava, ampak lasten svet z lastnimi junaki, kar je v današnjem kinematografskem sporedu že samo po sebi osvežitev. Tveganja obstajajo, prenatrpanost in ton sta resni nevarnosti, a moja pričakovanja so jasno pozitivna. Ko bo film prišel v kinematografe, si po možnosti priskrbite vstopnico za največje platno: Orïsho je treba prvič zagledati prav tam.