Kinoster
SI ▾

Recenzija · Premiera: 20. 12. 2018.

Bumblebee recenzija: rumeni hrošč, ki je Transformerjem končno dal srce

Kitajski filmiAmeriški filmiAkcijski filmiPustolovski filmiZnanstvenofantastični filmi

Kdo bi si mislil, da bo zarjavel rumeni Volkswagnov hrošč prinesel tisto, česar pet glasnih, z eksplozijami natlačenih filmov o Transformerjih ni zmoglo: čustva. Bumblebee je manjši, tišji in veliko prijaznejši od prejšnjih delov franšize, in prav zato boljši. Travis Knight nas popelje nazaj v leto 1987 in pripoveduje o prijateljstvu med dekletom in robotom, ne o glasnosti konca sveta.

7,8/10
Ocena
Bumblebee je najprikupnejši del sage Transformers: pustolovščina, narejena s srcem, humorjem in šarmom osemdesetih, ki jo bodo uživali tudi tisti, ki franšize sicer ne marajo.
Zgodba
7
Igra
8
Režija
8
Vizualna podoba
8
Glasba in zvok
8
Čustva
8

Skupna ocena je povprečje šestih meril.

Podatki o filmu

Premiera v Sloveniji20. 12. 2018.
RežijaTravis Knight
IgrajoDylan O'Brien, Hailee Steinfeld, John Cena, Jorge Lendeborg Jr., John Ortiz, Stephen Schneider
ŽanrAkcijski filmi, Pustolovski filmi, Znanstvenofantastični filmi
Dolžina114 min
DržavaKitajski filmi, Ameriški filmi

Odpad, hrošč, leto 1987: o čem govori Bumblebee?

Zgodba se dogaja leta 1987 v majhnem obmorskem mestecu v Kaliforniji. Bumblebee, robot, ki se spreminja v avto, se skriva na odpadu kot zdelan, pokvarjen Volkswagnov hrošč. Tam ga najde Charlie, ki ravno dopolnjuje 18 let in še ne ve prav dobro, kam spada. Ko dekle vozilo spet spravi k življenju, hitro postane jasno, da to ni čisto navaden avto.

To je izhodišče in več ne bom izdal, saj je največja moč filma prav v tem, kako se ta odnos razvija. To niso Transformerji Michaela Baya, kjer se vsako minuto podre en nebotičnik. Tu se srečata osamljeno najstniško dekle in prav tako osamljen, izgubljen robot, film pa to srečanje jemlje resno. Gre za formulo, ki jo poznamo iz velikih družinskih pustolovščin osemdesetih, in franšizi presenetljivo dobro pristaja.

Hailee Steinfeld nosi ves film

Če v filmu, kjer je polovica glavnega para računalniško ustvarjen robot, igralka iz mesa in krvi še vedno ukrade šov, potem je nekaj zelo uspelo. Hailee Steinfeld je kot Charlie Watson preprosto zadetek v polno. Ne igra običajne »kul najstnice«, temveč malce odmaknjeno, trmasto in ranjeno dekle, za katero res navijamo. Da v velikem delu prizorov igra s partnerjem, ki praktično ne govori in se odziva le z zvoki in gibi, si zasluži posebno pohvalo.

Ob njej John Cena kot Jack Burns odigra prav takšnega korenjaškega, napol resnega vojaka, kot ga od njega pričakujemo, in spretno lovi ravnotežje med grožnjo in samoironijo. Jorge Lendeborg Jr. je kot Memo Gutierrez simpatičen v vlogi zmedenega, nekoliko nerodnega fanta od sosedov, John Ortiz pa kot Dr. Powell prevzame obvezni lik znanstvenika. Charliejino družino sestavljajo Pamela Adlon (Sally Watson), Stephen Schneider (Ron) in Jason Ian Drucker (Otis Watson). Velikih zgodb sicer ne dobijo, a družinski prizori so prepričljivo okorni, natanko takšni, kot je dom videti skozi oči najstnice.

Robotu glas posodi Dylan O'Brien, ki je B-127 oziroma Bumblebee. Kdor lik pozna, ve, da glasu tu ne gre jemati dobesedno, a O'Brien je prisoten točno tam, kjer je treba.

Travis Knight, filmski obrtnik

Film je režiral Travis Knight, ki je pred tem pri studiu Laika posnel čudovito animacijo z lutkami Kubo in čarobni meč. In to ozadje se zelo pozna. Knight očitno razmišlja v likih in kretnjah, ne v velikosti eksplozij. Bumblebee tu ni jeklena pošast, temveč izrazno, skoraj pasje zvesto bitje, v katerega vsakem gibu je nekaj zadrege in obilo srca.

Knightova režija je zadržana, a samozavestna. Akcijski prizori so pregledni, končno se vidi, kdo koga udari in kateri robot je kateri. Po prejšnjih Transformerjih je to skoraj osvežitev: ni treba mežikati in ugibati, kaj se v kovinskem kaosu sploh dogaja. Tudi tempo je bolj človeški, pušča prostor tihim trenutkom, in prav ti dajo filmu dušo.

Kar res deluje: čar osemdesetih

Leto 1987 ni le kulisa. Celotno vzdušje filma gradi na tisti vrsti najstniške pustolovščine, ki jo poznajo gledalci filmov E.T. vesoljček ali Železni velikan: mlad človek, skrivnostno bitje, ki ga je treba skriti pred svetom odraslih, in prijateljstvo, ki oba spremeni. Recept se je obnesel in tudi tu deluje.

Kar mi je bilo najbolj všeč:

Kje rumeni hrošč zaropota?

Popoln pa ni. Zgodba teče po zelo znanih tirnicah in kdor je videl že nekaj filmov o »osamljenem otroku in njegovem skrivnem prijatelju«, bo približno slutil, kam vse skupaj pelje. Presenečenja ne prihajajo iz zapleta, temveč iz tega, kako dobro je vse odigrano in zrežirano.

Tudi zlobna stran ni najzanimivejša: grožnja je bolj funkcija kot pravi lik, vojaška linija pa se občasno izteče nekoliko risankarsko. Stranski liki, predvsem Charliejina družina, bi si zaslužili več. A to so malenkosti, ki jih tako prisrčnemu filmu zlahka oprostimo. Raje malo predvidljivo in iskreno kot izvirno in brez duše.

Komu ga priporočamo?

Če ti je všeč, poglej tudi: E.T. vesoljček (1982), Železni velikan (1999), Transformerji (2007), Kubo and the Two Strings (2016), Super 8 (2011)

Pogosta vprašanja

O čem govori Bumblebee?

Leta 1987 se Bumblebee kot Volkswagnov hrošč skriva na odpadu v majhnem obmorskem mestu v Kaliforniji. Najde ga 18-letna Charlie, in ko ga spravi k življenju, ugotovi, da to ni navaden avto.

Kdaj je Bumblebee prišel v slovenske kinematografe?

Film je imel slovensko premiero 20. decembra 2018.

Koliko traja Bumblebee?

Film traja 114 minut.

Kdo je režiral Bumblebee?

Film je režiral Travis Knight.

Kdo igra glavne vloge v filmu Bumblebee?

Charlie Watson igra Hailee Steinfeld, Bumblebeeju glas posodi Dylan O'Brien, v filmu pa nastopajo še John Cena, Jorge Lendeborg Jr. in John Ortiz.

Bi za en večer sedli v rumenega hrošča?

Jaz kadarkoli. Bumblebee je tisti redki film iz franšize, ki ni hotel biti večji, temveč boljši od predhodnikov, in to mu je uspelo. Hailee Steinfeld je odlična, Travis Knight pa je pokazal, da je tudi v svetu Transformerjev prostor za čustva, humor in tihe trenutke. Ni revolucionaren in tega niti noče biti, je pa topla, nostalgična pustolovščina, ki jo je lepo znova pogledati na kak decembrski večer. Če ste se mu doslej izogibali, ker vam je bilo robotskega hrupa dovolj, mu dajte priložnost: ta hrošč pripelje s presenetljivo velikim srcem.

Ocena: 7,8/10 · Zgodba 7 · Igra 8 · Režija 8 · Vizualna podoba 8 · Glasba in zvok 8 · Čustva 8