Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti, recenzija: čarovniški svet končno govori o politiki, živali pa so se med potjo izgubile
Redko vidiš film, v katerem je zlobnež tako zadržan in prav zato strašnejši od vsakega ognjemeta. Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti so najbolj odrasel in najbolj političen del serije, Mads Mikkelsen in Jude Law pa tvorita par, zaradi katerega se že samega obisplača kina. Škoda le, da scenarij medtem pozabi, o kom naj bi pravzaprav govoril naslov.
Močni igralci, čudovita podoba in vznemirljiv osrednji spor, ki ga razpršena, prenatrpana zgodba zadržuje, da bi postal zares nepozaben.
Podatki o filmu
| Original | Fantastic Beasts: The Secrets of Dumbledore |
|---|---|
| Premiera v Sloveniji | 14. 4. 2022. |
| Režija | David Yates |
| Igrajo | Eddie Redmayne, Jude Law, Mads Mikkelsen, Ezra Miller, Dan Fogler, Alison Sudol |
| Žanr | Fantazijski filmi, Pustolovski filmi |
| Dolžina | 142 min |
| Država | Britanski filmi, Ameriški filmi |
O čem govori? Ekipa, naloga in zelo potrpežljiv zlobnež
Izhodišče je brez razkrivanja preprosto: Albus Dumbledore za pomoč prosi nekdanjega učenca Newta Scamandra, saj se Gellert Grindelwald pripravlja na prevzem oblasti nad čarovniškim svetom. Newt prevzame vodenje precej pisane druščine: čarovniki, čarovnice in skrivno srce serije, bunkelj pek Jacob Kowalski, se odpravijo na nevarno nalogo. Na poti srečajo stara in nova bitja ter se spopadejo z vse številnejšimi Grindelwaldovimi privrženci.
To je bistvo in, odkrito povedano, tudi film v prvi polovici ure o sebi ne želi izdati dosti več. V 142 minutah teče vzporedno ogromno niti in vse ne pridejo tja, kamor so obljubljale. Kdor je po prejšnjih delih upal, da se bo tu končno sestavila velika slika, mu lahko rečem: deloma da, deloma pa ostane občutek praznine.
Jude Law in Mads Mikkelsen: zaradi njiju smo prišli
Začnimo z najboljšim. Jude Law kot Dumbledore prinese natanko to, kar bi pričakovali od mlajšega, še ranljivega Dumbledorja: v njem je modrost, ironija in tudi nekakšna utrujena krivda, ki vsakemu njegovemu prizoru doda težo. To ni belobradi, vsevedni mentor, temveč moški, ki ga preteklost nenehno dohiteva.
Mads Mikkelsen pa je kot Grindelwald pooseblјena hladna, preračunljiva karizma. Mikkelsen že od serije Hannibal in filma Casino Royale ve, kako narediti malo in vseeno obvladati platno. Tudi tu ne kriči in ne pozira, temveč tiho prepričuje, takšen zlobnež pa je veliko strašnejši od kakšnega hropečega demona. Napetost med njima prinese najboljše trenutke filma in priznam, da bi z veseljem gledal cel film samo o njiju.
Hkrati je ta dvojica tudi največje protislovje filma: serija naj bi govorila o magičnih živalih in Newtu, drama pa se očitno vrti okoli Dumbledorja in Grindelwalda. Naslov je vsaj iskren.
Newt, Jacob in ostali: ekipa, ki jo imamo radi, a dobi premalo prostora
Eddie Redmayne je kot Newt Scamander še vedno ljubko neroden, vloga mu sede kot ulita. Oskarjevec iz filma Teorija vsega se tu giblje v povsem drugem registru: plah je, izogiba se pogledom in se zares doma počuti le med svojimi živalmi. To je še vedno simpatično, a film hoče hkrati toliko, da Newt v lastni zgodbi občasno postane stranski lik.
Dan Fogler je kot Jacob Kowalski znova lik, s katerim se gledalec najlažje poveže. Bunkelj pek je figura, skozi katero se čarovnija še vedno zdi čudež, in Fogler to proda s toplino, humorjem in presenetljivo veliko srca. Zame je čustveno sidro filma.
Ob njiju sta tu Callum Turner kot Theseus Scamander, ki dobro odigra zanesljivega, nekoliko togega starejšega brata, in Jessica Williams kot Lally Hicks, ki je pravi svež veter: samozavestna, duhovita in škoda, da je ne vidimo več. Queenie Goldstein Alison Sudol in Credence (Aurelius Dumbledore) Ezre Millerja sta lika, katerih niti so načeloma pomembne, v praksi pa sta bolj prisotna, kot da bi se zares razvila.
David Yates četrtič: rutina, prizori in malo utrujenosti
David Yates je režiral zadnje štiri dele Harryja Potterja in nato še vse tri dosedanje filme Magičnih živali, zato bi težko našli bolj izkušeno roko za ta svet. To se tudi vidi: film je tehnično samozavesten, čarobni prizori so elegantni, scenografija in kostumi bogati, vzdušje pa primerno mračno, kot se spodobi za svet pred vojno.
Obenem pa je čutiti tudi rutino. Yates zna ustvarjati lepe podobe, a ritem mestoma šepa, prehodi med prizori so pogosto nenadni in 142 minut se tu in tam zdi daljših, kot so. Včasih odličen, napet dialog prekine akcijski prizor, ki deluje kot obveznost, in takrat imaš občutek, da film ne zaupa dovolj svojim najmočnejšim trenutkom.
Glasba in zvok sta prav dobra: znane melodije se vračajo, film spretno pritiska na gumb nostalgije, a z njim ne uspe vedno zakriti, kadar je za prizorom malo vsebine.
Kaj deluje in kje se nit pretrga?
Kaj deluje:
- Politična plast. Nit okoli Grindelwalda govori o oblasti, manipulaciji in o tem, kako je mogoče prepričati množice. To je najbolj odrasla misel serije in deluje presenetljivo aktualno.
- Igralska zasedba. Trojica Law, Mikkelsen in Fogler nosi film na svojih ramenih.
- Živali. Ko se film končno spomni svojega naslova, je oblikovanje bitij čudovito in v teh prizorih se vrne čar prvega dela.
Kaj manj:
- Prenatrpanost. Preveč likov, preveč stranskih niti in več jih do konca zbledi.
- Naslovna bitja v ozadju. Kdor je serijo vzljubil zaradi pustolovskega, nad svetom navdušenega Newta, dobi tu manj.
- Čustveni izplen. Veliko stvari je nakazanih, malo pa jih udari tako močno, kot bi morale.
Kje je to v seriji?
Prve Magične živali in kje jih najti so bile leta 2016 lahkotna, ljubka pustolovščina po ulicah New Yorka, drugi del, Grindelwaldovi zločini, je postal temnejši in bolj zapleten, po mnenju mnogih celo preveč zmeden. Dumbledorjeve skrivnosti so v primerjavi z njima nekakšna srednja pot: resnejše in bolj zaokrožene od prejšnjega dela, a lahkotnosti prvega filma ne zmorejo vrniti.
Vedeti je treba, da ta film ni najboljša izbira za samostojni ogled. Odnosi med liki, Credencova zgodba in Queeniejine odločitve pomenijo veliko več, če si videl prejšnje dele. Ljubitelji Harryja Potterja pa se bodo razveselili nekaterih znanih krajev in motivov; ne bom jih izdal, a nostalgija je močna.
Komu ga priporočamo?
- Zate je, če: Tistim, ki imajo radi čarovniški svet in jih zanima zgodba Dumbledorja in Grindelwalda, ter vsem, ki bi zaradi Madsa Mikkelsena in Juda Lawa šli v kino na karkoli.
- Raje izpusti, če: Tistim, ki si želijo lahkotne pustolovščine z živalmi v ospredju, kot v prvem delu, ali ne prenesejo počasnejše, pogovorne in politične fantazije.
Če ti je všeč, poglej tudi: Magične živali in kje jih najti (2016), Magične živali: Grindelwaldovi zločini (2018), Harry Potter in svetinje smrti, 2. del (2011), The Golden Compass (2007), Zgodbe iz Narnije: Lev, čarovnica in omara (2005)
Pogosta vprašanja
Kdaj so Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti prišle v kina?
Film je v slovenske kinematografe prišel 14. aprila 2022.
Koliko traja film Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti?
Film traja 142 minut.
O čem govorijo Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti?
Albus Dumbledore prosi za pomoč nekdanjega učenca Newta Scamandra, da bi preprečil Grindelwaldove načrte za prevzem oblasti. Newt vodi ekipo čarovnikov, čarovnic in bunkelj peka na nevarno nalogo.
Kdo je režiral film in kdo igra glavne vloge?
Film je režiral David Yates. V glavnih vlogah nastopajo Eddie Redmayne, Jude Law, Mads Mikkelsen, Ezra Miller, Dan Fogler, Alison Sudol, Callum Turner in Jessica Williams.
Kdo igra Grindelwalda v Dumbledorjevih skrivnostih?
Gellerta Grindelwalda v tem delu igra Mads Mikkelsen.
Se splača znova vstopiti v čarovniški svet?
Da, a ne z odprtimi rokami, temveč z nekaj previdnosti. Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti so boljši film od predhodnika in imajo nekaj prizorov, predvsem skupne trenutke Juda Lawa in Madsa Mikkelsena, ki sodijo med vrhunce celotne serije. Podoba je bogata, vzdušje resno, Jacob Dana Foglerja pa še vedno zna pogreti srce.
Vendar se težko znebiš občutka, da gledaš razpršeno zgodbo, ki se ne zna odločiti, ali hoče biti Newtova pustolovščina, Dumbledorjeva drama ali politični triler. Kdor ima ta svet rad, bo dobil dovolj razlogov za nasmeh, kdor pa išče čarovnijo, mu bo ta del bolj spodobno, a pozabljivo poglavje. Močna sredina z nekaj zares nepozabnimi utrinki.