Tony recenzija: vroča kuhinja, surovi začetki in Bourdain, preden je postal Bourdain
Preden je Anthony Bourdain postal najbolj znani popotujoči kuhar na svetu, je bil le devetnajstletnik, ki je pristal na napačnem mestu ob napačnem času, kar se je izkazalo za povsem pravo mesto. Film Matta Johnsona pripoveduje o tem poletju in iz njega ne kleše malika, temveč pokaže zmedenega, lačnega in iskrivega mladeniča. Tony ni najbolj dovršena jed na jedilniku, je pa ena tistih, na katere se spominjaš še dneve pozneje.
Kaotična, duhovita in presenetljivo ganljiva zgodba o začetkih, ki jo na svojih ramenih nosi Dominic Sessa in ki Bourdainov duh razume bolje od večine poklonov.
Podatki o filmu
| Režija | Matt Johnson |
|---|---|
| Igrajo | Dominic Sessa, Antonio Banderas, Emilia Jones, Leo Woodall, Stavros Halkias |
| Žanr | Komedije, Filmske drame |
| Dolžina | 106 min |
| Država | Ameriški filmi |
Poletje v Provincetownu, ki je odločilo vse
Izhodišče je preprosto in prav zato deluje. Devetnajstletni Anthony Bourdain odpotuje v Provincetown, kjer po naključju zaide v kaotični svet restavracijske kuhinje. Ni velikega načrta, ni poklicanosti, ni svetega poslanstva, je samo fant, ki se znajde tam, kjer ritem narekujeta cvrčanje ponev in kuhinjsko preklinjanje. To prelomno poletje mu za vedno spremeni življenje in odločilno zaznamuje njegovo prihodnost.
Kdor pozna Bourdaina, ve, kakšno težo ima ta začetek. Prav on je s knjigo Kitchen Confidential razgrnil umazano, prepoteno in z adrenalinom nabito resničnost profesionalnih kuhinj, pozneje pa je na televiziji potoval po svetu, kot da bi bil vsak krožnik vrata v drugo življenje. Film ne želi pokazati tega izoblikovanega, karizmatičnega lika, temveč trenutek, ko še ni bilo nič odločeno. In to je pametna odločitev.
Brez razkrivanja vsebine: o konkretnih dogodkih ne povem več, kot pove uradni opis filma, ker je veselje ob odkrivanju tu res pomembno.
Dominic Sessa, fant, ki nas je presenetil, zdaj v glavni vlogi
Ime Dominica Sesse je marsikomu znano od filma The Holdovers, kjer je ob Paulu Giamattiju igral tako naravno, da si imel občutek, kot da gledaš dokumentarec. Prav takšna surova, nenarejena prisotnost je tisto, kar mladi Bourdain potrebuje. Sessa ne posnema in ne riše karikature, temveč odigra nemirnega, malce predrznega, malce izgubljenega mladeniča, v katerem že tli nekaj posebnega.
Največja pohvala, ki jo lahko dam: nisem opazoval, kako zelo je podoben, ampak kaj lik čuti. Pri filmu, ki se navdihuje pri resničnem življenju, je to redek uspeh, in mislim, da Sessa tu dokončno dokaže, da ni čudež enega filma.
Banderas in ostali: močna stranska zasedba
Že sama prisotnost Antonia Banderasa film dvigne. V zadnjih letih sprejema vse pogumnejše in bolj samoironične vloge in lepo mu pristaja, da ni več zapeljivi junak, temveč igralec za izrazite, tehtne like. Tudi tu dobi ravno toliko prostora, da je vsak njegov prizor začimba in ne glavna jed.
Emilia Jones, ki jo je proslavil CODA, je občutljiva, prizemljena igralka in filmu dobro dene, da ob vsem tem testosteronskem kuhinjskem hrupu nekdo upočasni tempo. Leo Woodall je od druge sezone serije The White Lotus eden najbolj iskanih mladih britanskih obrazov in njegova sproščenost deluje tudi tu. Stavros Halkias pa kot stand up komik prinese občutek za ritem, brez katerega kuhinjska komedija preprosto ne bi zadihala.
Največja odlika zasedbe je, da je skupaj prepričljiva. Imaš občutek, da si ti ljudje res že mesece stopajo na prste v tesnem, vročem prostoru.
Matt Johnson, režiser, ki obožuje kaotično resničnost
Matt Johnson ni režiser, ki bi snemal sterilne, zloščene biografske filme. BlackBerry je pokazal, da zna iz na videz suhoparne poslovne zgodbe narediti napet, smešen in človeški film, v katerem so liki zmotljivi in smešni, pa jim vseeno navijaš. V zgodnejših delih, kot je The Dirties, je bil njegov zaščitni znak skoraj dokumentarni slog z ročno kamero.
Takšen pristop je v filmu o restavracijski kuhinji zlata vreden. Kuhinja je že sama po sebi kaos in Johnson očitno ne čuti potrebe, da bi v njej naredil red. Režija je živahna, zagnana, včasih morda celo preveč razpršena, a to je bolj slog kot napaka. Popolnoma se ujema z Bourdainom, ki nikoli ni maral urejenih, odmerjenih življenj.
Kaj deluje in kje se omaka malce prismodi
Kar res deluje:
- Vzdušje. Film razume, zakaj je kuhinja privlačna: ekipni duh, pritisk, napetost in tista nenavadna svoboda, ki jo pozna le, kdor je kdaj delal na takem mestu.
- Humor. Mešanica komedije in drame ni prisiljena, smeh je pristen in ne ubije resnejših trenutkov.
- Spoštovanje brez malikovanja. Ne dobimo svetniške podobe, temveč človeka, in mislim, da bi si Bourdain želel prav tega.
Kjer je šibkejši:
- Dramaturgija. Prekletstvo zgodb o začetkih je, da vemo, kam bo junak prišel, zato napetost prihaja bolj iz trenutkov kot iz velikega loka. V 106 minutah to ne postane vleče, a ponekod čutiš, da je film zgrajen bolj iz razpoloženjskih slik.
- Senca. Kdor pozna Bourdainovo poznejšo usodo, bo tudi v lahkotnih trenutkih filma začutil grenak priokus. To ni nujno napaka, a te dvojnosti ne bodo marali vsi.
Svet kuhinje tu ni prijazen do družin in film se niti ne trudi, da bi ga tako prikazal. Po mojem je to cena verodostojnosti in se splača.
Komu ga priporočamo?
- Zate je, če: Bourdainovim oboževalcem, vsem, ki so kdaj delali v gostinstvu, in tistim, ki so uživali ob filmih The Holdovers ali BlackBerry. Če imaš rad surove, človeške drame, začinjene s humorjem, je ta film zate.
- Raje izpusti, če: Kdor pričakuje bleščeč, gladek, klasičen biografski film ali bi z otroki rad pogledal lahkotno kuharsko komedijo, bo razočaran. Film je namenjen odraslemu občinstvu in to misli resno.
Če ti je všeč, poglej tudi: The Holdovers (2023), BlackBerry (2023), Ratatouille (2007), Roadrunner: A Film About Anthony Bourdain (2021)
Pogosta vprašanja
O čem govori film Tony?
Devetnajstletni Anthony Bourdain odpotuje v Provincetown, kjer po naključju zaide v kaotični svet restavracijske kuhinje. To poletje mu za vedno spremeni življenje in zaznamuje njegovo prihodnost.
Koliko traja film?
Tony traja 106 minut.
Je primeren za ogled z otroki?
Ne priporočamo ga. Svet kuhinje je v filmu prikazan surovo in brez olepševanja, zato je namenjen odraslim gledalcem.
Kdo je režiser in kdo igra v filmu?
Režiser je Matt Johnson, v glavnih vlogah pa nastopajo Dominic Sessa, Antonio Banderas, Emilia Jones, Leo Woodall in Stavros Halkias.
Kakšne zvrsti je film?
Gre za ameriško komedijo in dramo.
Je vredno rezervirati mizo v Tonyjevi kuhinji?
Da, in ne le za Bourdainove oboževalce. Tony ni brezhibno postrežen meni z Michelinovimi zvezdicami, temveč bolj spominja na večerjo za osebje, zmetano skupaj ob dveh zjutraj: malo kaotična, malo mastna, a iskrena, in prav zato tako tekne. Že vloga Dominica Sesse je sama po sebi vredna kinovstopnice, Matt Johnson pa znova pokaže, da najboljše filme skuha iz zmotljivosti resničnih ljudi. Če si se kdaj vprašal, od kod prihaja človekov ogenj, tega poletja ne izpusti.