George Michael: The Faith Tour, recenzija pred premiero: Pariz, 1988, in glas, ob katerem nas še vedno spreleti srh
So pop zvezde, ki jih ni treba predstavljati, in so koncerti, ki jih doslej nihče ni zares videl. George Michael: The Faith Tour združuje oboje: legendarni koncert v pariškem Bercyju iz leta 1988, sestavljen iz na novo odkritih 35 mm filmskih posnetkov, restavriran in na novo zmiksan. Jaz sem si večer zanj rezerviral že zdaj.
Na papirju ima vse, da postane najlepši nostalgični kino leta. Če bo restavracija izpolnila obljube, bo za oboževalce obvezen ogled.
Podatki o filmu
| Režija | David Austin, Andrew Morahan |
|---|---|
| Žanr | Koncertni filmi |
| Država | Angleški filmi |
O čem govori? O koncertu in trenutku, ki se ne vrne
Začnimo pri osnovah, saj pri koncertnem filmu ni kaj izdati, razen morda seznama pesmi. Film prinaša legendarni koncert, ki ga je George Michael leta 1988 odpel na odru dvorane Palais Omnisports de Paris-Bercy v času rekordne turneje Faith. Gradivo je nastalo iz na novo odkritih 35 mm filmskih posnetkov, po napovedi pa vsebuje tudi doslej nevidene slikovne in zvočne zapise.
In to je bistvo: ne gre za stokrat prekopiran posnetek s kasete VHS v novi embalaži, temveč za material, ujet na filmski trak, strokovno restavriran in na novo zmiksan. Kdor je že videl star koncertni posnetek, prenovljen za veliko platno, ve, da je to včasih povsem drugačna izkušnja od šumečih videov na YouTubu. Cilj je jasen: iz ključnega kulturnega trenutka narediti spektakularno kino doživetje.
Uvod: kamera Mary McCartney v ozadju
Kar me zanima vsaj toliko kot sam koncert: film uvaja kratki film Mary McCartney. Tudi v njem je na novo odkrito zvočno in slikovno gradivo, in sicer iz obdobja med letoma 1986 in 1988, torej iz let, ko je George pisal album Faith in ga nato odpeljal na turnejo.
Pameten prijem. Koncertni film je sam po sebi vrhunec, a do vrhunca mora voditi pot, in prav to ta uvod obljublja: vpogled v to, kako sta se oblikovala plošča in izvajalec. Napoved ga opisuje kot časovno kapsulo, intimen in neposreden vpogled v Georgevo tedanje razpoloženje na prelomni točki njegovega življenja. Ali bo res intimen ali bo ostal lepa, a odmaknjena arhivska montaža, bomo videli na projekciji. Namen je vsekakor simpatičen: ne pokazati le zvezde, temveč človeka za njo.
George Michael na vrhuncu: zakaj prav to obdobje?
George Michael je bil ena najvplivnejših pop zvezd svoje generacije, kar ni treba razlagati nikomur, ki ga je kdaj slišal peti v živo ali s plošče. Njegov glas se je napajal iz soula, bil je tehnično neverjetno natančen in globoko čustven, njegov skladateljski talent pa je zaznamoval celo obdobje.
Obdobje Faith je poleg tega posebna prelomnica: to je trenutek, ko se George po Wham! dokaže kot solist in je po napovedi filma na vrhuncu ustvarjalne moči. Usnjena jakna, sončna očala, zibanje bokov, za vsem tem pa glas, ki ga ni bilo mogoče ponarediti. Zame je to eno najbolj vznemirljivih obdobij pop glasbe, ker govori hkrati o samozavesti in o tem, da se nekdo ravno odloča, kdo želi biti. Če bo film to dvojnost znal prenesti, je zmaga na dlani.
Režiserja in restavracija: tu se odloči vse
Film podpisujeta režiserja David Austin in Andrew Morahan. Pri arhivskem koncertnem filmu je režija nekoliko drugačna kot pri igranem filmu: odločilni so izbor, montaža, ritem in predvsem tehnično delo. Slabo zmiksan zvok ali prepolirana, plastična slika lahko pokvarita legendo, dobro zadeta restavracija pa te potegne nazaj v leto 1988, kot da bi stal na parterju v Bercyju.
Film naj bi bil strokovno restavriran in na novo zmiksan, kar zveni obetavno, a do tega imam za zdaj zadržke. Pri novem miksu je vedno prisotna skušnjava, da dobimo preveč čist zvok, všečen sodobnemu ušesu, in se izgubi surovi, živi utrip koncerta. Upam, da bodo hrup občinstva, akustika dvorane in drobne napake ostali, saj je koncert koncert prav zaradi njih, ne pa studijska plošča s slikami.
Kje bi se lahko zalomilo?
Bom iskren: koncertni film nima klasične zgodbe in kdor pričakuje dramaturški lok ali velika dokumentarna razkritja, bo morda razočaran. Zato sem pri oceni zgodbe bolj previden. Uvod Mary McCartney lahko prinese kontekst, hrbtenica filma pa bo sam koncert.
Drugo tveganje sta dolžina in tempo, saj je celoten koncert na velikem platnu za neoboževalca lahko naporen. Tretja je past nostalgije: takšni filmi junaka včasih obravnavajo s tolikšnim spoštovanjem, da ga spremenijo v kip. George Michael je bil precej bolj živ in predrzen lik. Upam, da tega za montažno mizo niso pozabili.
Za to potrebujemo kino, ne televizije
Zakaj bi plačal vstopnico, če lahko ploščo poslušam doma? Ker je koncert skupno doživetje. Ko polna dvorana skupaj posluša glas, ki na velikem platnu znova oživi, je v tem nekaj, česar slušalke nikoli ne dajo. Prav v tem je moč takih dogodkovnih projekcij: za kratek čas nam vrnejo občutek stadiona.
Turneja Faith je podirala rekorde, Pariz pa je bil vedno poseben oder. Če bodo posnetki res videti tako, kot pričakujem od 35 mm gradiva, je to lahko film, ki se ga bomo čez leta spominjali z mislijo: bil sem zraven, ko sem ga znova videl.
Komu ga priporočamo?
- Zate je, če: Oboževalcem Georgea Michaela, ljubiteljem pop glasbe osemdesetih in vsem, ki radi doživijo koncert na velikem platnu z dobrim zvokom.
- Raje izpusti, če: Kdor se ne zanima za glasbo ali si želi klasičnega dokumentarca s preobrati, bo to doživetje najbrž našel za preveč preprosto in preveč osredotočeno na koncert.
Če ti je všeč, poglej tudi: Bohemian Rhapsody (2018), Stop Making Sense (1984), Rocketman (2019), Amy (2015)
Pogosta vprašanja
O čem govori George Michael: The Faith Tour?
Prikazuje koncert Georgea Michaela v pariškem Bercyju leta 1988, sestavljen iz na novo odkritih, restavriranih 35 mm posnetkov z doslej nevidenim slikovnim in zvočnim gradivom.
Kdo je režiral film?
Režiserja filma sta David Austin in Andrew Morahan.
Kateri kratki film je na sporedu pred koncertnim filmom?
Kratki film Mary McCartney, ki prikazuje na novo odkrito zvočno in slikovno gradivo iz let 1986 do 1988, ko je George Michael pisal album Faith in ga odpeljal na turnejo.
Se bo splačalo z Georgeom znova odpotovati v Pariz?
Mislim, da zelo. Pri koncertnem filmu je najpomembnejše vprašanje vedno, ali glas na platnu še živi, pri Georgeu Michaelu pa je bil glas vse. Restavrirano 35 mm gradivo, doslej neviđeni posnetki in oseben uvod Mary McCartney: ta paket je bolj obetaven od večine nostalgičnih projektov. Če bo tehnično delo res sedlo, za oboževalce to ne bo le film, temveč večer, ki se ga bodo spominjali leta. Jaz bom tam in ne bi imel nič proti, če bi kdo v dvorani začel peti.