Gremlins recenzija: najbolj ljubek hišni ljubljenček, ki ga po polnoči nikoli ne smete nahraniti
Obstaja majhno kosmato bitje, za katerega veljajo tri preprosta pravila, in seveda jih kršijo vse po vrsti. Gremlins so z nami že desetletja, ker so hkrati prisrčna družinska pravljica in predrzna, zlobna grozljivka. Film Joeja Danteja še danes ugrizne, kot da bi ga posneli včeraj.
Anarhična, smešna in presenetljivo grda pošastna komedija, ki ostaja eden najbolj priljubljenih kultnih filmov osemdesetih.
Podatki o filmu
| Režija | Joe Dante |
|---|---|
| Igrajo | Zach Galligan, Phoebe Cates, Hoyt Axton, Frances Lee McCain, Corey Feldman, Keye Luke |
| Žanr | Fantazijski filmi, Grozljivke, Komedije |
| Dolžina | 106 min |
| Država | Ameriški filmi |
Tri pravila, ki jih prekrši vsak
Osnovna zamisel filma Gremlins je tako preprosta, da deluje skoraj kot pravljica. Billy dobi novega ljubljenčka, Gizma, ki spominja na plišastega medvedka, in zraven kratka navodila za uporabo: ne sme se zmočiti, držati ga je treba stran od močne svetlobe in, kar je najpomembneje, naj še tako joka in prosi, po polnoči ne sme nikoli dobiti hrane.
Kdor je kdaj videl kakšen film, dobro ve, da so pravila izrečena zato, da jih bodo potem kršili enega za drugim. Billy jih res prekrši vse, in od tu naprej gre vse narobe. Ob stiku z vodo se Gizmo začne razmnoževati, polnočna pojedina pa potomce spremeni v zlobna, režeča se, hudobna bitja. Ta se nato odpravijo razdejat mir majhnega mesta, in ko zavijejo v kopališče, jih od tam privre na tisoče.
Genialnost je v tem, da gledalec katastrofo vidi vnaprej, pa vseeno uživa, ko se počasi sestavlja. Kot bi postavljal vrsto domin: veš, da bodo padle, vprašanje je le, s kakšnim truščem.
Joe Dante, prijazni anarhist
Joe Dante natanko razume, kaj naredi pošastni film hkrati strašljiv in smešen. Ne želi izbirati med enim in drugim, in prav to je največja moč filma. Gremlins so v enem trenutku idila malega mesta, v naslednjem prava grozljivka, v tretjem pa tako absurdno norčevanje, kot bi ga pričakovali v risanki Looney Tunes.
Dante svoje pošasti očitno obožuje. Hudobna bitja niso brezoblične zveri, temveč predrzni, raztreseni huligani, ki žurajo in v uničevanju uživajo tako kot šolska tolpa v zapuščeni stavbi. Zato so smešni in zato so tudi malce strašljivi: v njih ni nobene logike, le veselje, da lahko kaj razbijejo.
Tudi ritem je spreten. Film ne plane naravnost v kaos, ampak nam pusti čas, da vzljubimo Gizma in okolje malega mesta. Ko se pekel sprosti, imamo torej kaj izgubiti.
Gizmo in igralska zasedba
Bodimo iskreni: prava zvezda filma je Gizmo. Malo filmskih bitij si tako hitro prisvoji gledalčevo srce. Velike oči, mehak kožušček, nedolžen pogled, in kdor si po tem ne želi takšnega domov, je verjetno iz kamna.
Med človeškimi liki Zach Galligan kot Billy odigra klasičnega simpatičnega najstnika, prikupnega in malce nerodnega, točno tako, kot mora biti. Phoebe Cates kot Kate zgodbi doda nekaj topline in prizemljenosti. Hoyt Axton kot Rand Peltzer in Frances Lee McCain kot Lynn Peltzer poskrbita za družinsko ozadje, pri čemer McCainova presenetljivo veliko prispeva k ostrejši plati filma.
Tudi v stranskih vlogah najdemo znane obraze: Corey Feldman se pojavi kot Pete, eden stalnih obrazov najstniških filmov osemdesetih, Keye Luke kot Dedek prinese skrivnostno, modro figuro, Dick Miller pa kot gospod Futterman odlično opravi karakterno delo. Igra ni glavna privlačnost filma, a vsi naredijo natanko to, kar žanr zahteva.
Lutke, slina in otipljiv kaos
Gremlins prihajajo iz obdobja, ko so bile pošasti na snemanju še fizično prisotne. To je danes, po desetletjih, natrpanih z digitalnimi učinki, eden največjih zakladov filma. Bitja so otipljiva, sluzasta, nagubana, in prav zato delujejo. V njih je nekaj okornega, mehaničnega, kar je včasih komično, včasih pa pošteno srhljivo.
Preobrazbe in množični prizori še danes navdušujejo, sploh če pomislimo, koliko ročnega dela je bilo potrebnega. Sodobni gledalec morda tu in tam opazi meje lutk, a to je prej čar kot napaka. Kot stara igrača, ki je sicer obrabljena, a je ne bi dali za noben denar.
Vzdušje močno krepi tudi glasba: igriva in grozeča hkrati, prav kot film sam.
Kje se tehtnica zamaje
Vsi elementi ne zdržijo preizkusa časa. Prvi del filma se lahko zdi počasen tistemu, ki je sedel pred zaslon samo zaradi pošasti, in del likov iz mesteca je bolj funkcija kot prava oseba. Človeška zgodba včasih deluje le kot okvir za norčije bitij.
Na še nekaj se je dobro pripraviti: film ni otroška pravljica, pa naj je plakat še tako ljubek. V njem so kruti, krvavi in odkrito strašljivi trenutki, ki lahko mlajšega otroka pošteno pretresejo. Marsikatera družina se je že ujela v past in zaradi plišastega junaka pričakovala risanko.
A to so malenkosti v filmu, ki se tako samozavestno igra s toni.
Zakaj se nikoli ne obrabi
Skrivnost filma Gremlins je v tem, da pripoveduje pravo pravljico: pazi, kaj dobiš za darilo, in spoštuj pravila. Ta starodavna, skoraj ljudska logika se sreča s predrznim popkulturnim pošastnim filmom, rezultat pa je nekaj povsem edinstvenega. Film hkrati pomežikne ljubiteljem grozljivk, družinskemu občinstvu in vsem, ki preprosto radi gledajo, kako urejen mali svet razpade na koščke.
Ni čudno, da je Gizmo postal ena od ikon osemdesetih in da film prehaja iz generacije v generacijo. Deluje tudi ob ponovnem ogledu, odraslim pa je morda še bolj užitek, saj šele takrat zares opazimo, koliko predrznega črnega humorja je v njem.
Komu ga priporočamo?
- Zate je, če: Za ljubitelje črnega humorja, ročno izdelanih pošasti in kultnih filmov osemdesetih. Popoln večerni program za nostalgične odrasle in starejše najstnike.
- Raje izpusti, če: Za družine z majhnimi otroki, ki zaradi ljubkega plakata pričakujejo pravljico. Tudi za tiste, ki iščejo sodobno, digitalno izpiljeno podobo, ni prava izbira.
Če ti je všeč, poglej tudi: Ghostbusters (1984), The Goonies (1985), E.T. the Extra-Terrestrial (1982), Gremlins 2: The New Batch (1990)
Pogosta vprašanja
O čem govori film Gremlins?
Billy dobi ljubljenčka Gizma, ki spominja na plišastega medvedka, skupaj s tremi strogimi pravili. Ko jih fant prekrši, se Gizmo začne razmnoževati, potomci pa se spremenijo v hudobne gremline, ki razdejajo mestece.
Katera pravila veljajo za Gizma?
Ne sme se zmočiti, držati ga je treba stran od močne svetlobe in po polnoči ga nikoli ne smete nahraniti.
Koliko traja film Gremlins?
Film traja 106 minut.
Je film Gremlins primeren za otroke?
Le za starejše. V filmu so strašljivi in nasilni prizori, zato kljub ljubkemu junaku ni primeren za majhne otroke.
Kdo je režiral film Gremlins?
Film je režiral Joe Dante.
Ga bomo po polnoči nahranili še enkrat?
Vsekakor. Gremlins sodijo med tiste redke filme, ki se ne starajo, ampak zorijo. Ljubki in zlobni, smešni in strašljivi, in vse to s tako obrtniško skrbnostjo, kakršne danes skoraj ni več. Če ga še niste videli, to nadoknadite, če pa ste ga, je čas, da ga spet vzamete v roke. Samo en nasvet: prigrizke pospravite, preden ura odbije polnoč.
Ocena Kinoster: 8,5/10