Kojot proti sistemu, recenzija: Kojot končno toži, mi pa sedimo v sodni dvorani
Koliko nakoval je moralo pasti na tega ubogega kojota, preden se je komu posvetilo, da gre morda za primer odgovornosti za izdelke? Kojot proti sistemu na tem vprašanju zgradi cel film, in presenetljivo ne samo eno šalo. Film Davea Greena je hkrati norčavo risankarsko maščevanje in nenavadno ganljiva pravljica o tem, kako je, ko poraženec končno spregovori.
Duhovita, ljubeča in presenetljivo ganljiva komedija, ki iz najstarejše šale Looney Tunes naredi delujoč film, čeprav ji v drugi polovici občasno zmanjka zagona.
Podatki o filmu
| Original | Coyote vs. Acme |
|---|---|
| Premiera v Sloveniji | 3. 9. 2026. |
| Režija | Dave Green |
| Igrajo | John Cena, Lana Condor, Will Forte, P.J. Byrne, Nancy Linehan Charles |
| Žanr | Pustolovski filmi, Animirani filmi |
| Dolžina | 103 min |
| Država | Ameriški filmi |
O čem govori? Kojot, ki ne zdrži več
Izhodišče je tako preprosto, da je skoraj neverjetno, kako se ga ni nihče lotil že prej. Izdelki megakorporacije ACME, od kotalk na raketni pogon do čudežnega lepila, Kojota vedno znova pustijo na cedilu (in navadno kar na mestu nesreče), medtem ko vztrajno lovi Ptiča Tekača. To počne že desetletja in desetletja se vse konča enako: z eksplozijo, padcem in drobnim oblačkom prahu na dnu prepada.
Nekega dne pa Kojotu prekipi. Poišče odvetnika, ki se mu reži z velikega jumbo plakata, in ga najame, da ga zastopa v tožbi proti ACME. Boj je brezupen, česar film niti za trenutek ne skriva: risana figura stoji nasproti velikanski korporaciji. Ob tem se razkrije doslej neznana plat kojota, mi pa dobimo pogled za kulise, v ne ravno zavidanja vreden vsakdan risanih junakov.
Več o zgodbi ne bom izdal, saj je največji užitek filma prav v tem, kako resno vzame to absurdno zamisel. Ker jo res vzame resno, je smešen.
Nemi poraženec, ki končno dobi glas
Kdor je kot otrok gledal Looney Tunes, se spomni, kako čuden občutek je bil navijati za Kojota. Bil je spomenik vztrajnosti: nikoli ni obupal, vedno je naročil nov paket, vedno narisal nov načrt. In vedno je potegnil kratko. Ptič Tekač je medtem le odbrzel v oblaku prahu in zakričal svoj bip bip.
Najboljša poteza filma Kojot proti sistemu je, da potegne na plan ta stari občutek za pravičnost, ki nekje globoko tiči v vseh nas. Končno nekdo reče na glas, da to ni pošteno. Film se Kojotu ne posmehuje, temveč stopi na njegovo stran, zato se pod slapstickom pojavi presenetljivo človeška plast. Nekaj zelo sodobnega in zelo grenko-sladkega je v tem, kako se mali človek (v tem primeru mali kojot) spravi nad megakorporacijo, čeprav ve, da so njegove možnosti približno tolikšne kot zanesljivost rakete ACME.
To je srce filma in to srce bije. Ne vsiljivo, ne s solzavo glasbo na silo, ampak tako, kot to znajo dobre družinske komedije: med šalami se nenadoma zaloteš, da res navijaš.
John Cena in druščina: ljudje v risani sodni dvorani
V zasedbi so John Cena, Lana Condor, Will Forte, P.J. Byrne in Nancy Linehan Charles, in že iz imen je jasno, da je poudarek na komediji. Cena je v zadnjih letih dokazal, da se za rokoborskimi mišicami skriva izrazit komičarski čut: zna se pošaliti na svoj račun, ne boji se biti smešen, in prav to potrebuje film, v katerem je njegov soigralec narisan kojot.
Will Forte je prav tako doma v vlogah malo trapastih, malo patetičnih, a nekako vseeno ljubkih likov, Lana Condor pa prinese svežo in simpatično prisotnost. Skupni vtis je dober: igralci očitno uživajo in gradiva ne gledajo zviška. To je pomembno, saj bi se čar v hipu sesul, če bi kdo v takem filmu pomežiknil v smislu, kako otročje je vse skupaj.
Vsi stranski liki ne dobijo dovolj mesa in pri nekaterih je prisotnost bolj funkcija kot lik, a glavne nosilne linije zdržijo.
Režija Davea Greena: kaos, a pod nadzorom
Dave Green je moral kot režiser najti zelo občutljivo ravnovesje. Po eni strani ostati zvest neusmiljeno natančnemu fizičnemu humorju klasičnih risank, kjer dobro tempiran premor pove več kot katera koli besedna igra. Po drugi strani pa ta svet razširiti v 103 minute dolgo celovečerno zgodbo z lokom, vložkom in čustvi.
Za prvo polovico mu gre vse priznanje. Gegi se vrstijo, vizualni humor zadene in film očitno pozna in ima rad svoj vir. Tudi sodni del je presenetljivo zabaven: trk pravnega postopka in risankarske logike je odlična surovina in Green jo izkoristi. V drugi polovici pa se čuti, da mora zgodba nujno postati »večja«, in tu se občasno izgubi tista natančna, minimalistična komika, zaradi katere so stare epizode postale legendarne. Nič hudega, a opazno.
Kaj deluje in kje zaškriplje?
Kar zelo deluje:
- Osnovna zamisel. Genialno preprosta, film pa pred njo ne pobegne, temveč jo izpelje do konca.
- Življenje risanih junakov za kulisami. Najboljši trenutki so tisti, ko pokukamo v ne preveč zavidanja vreden vsakdan likov. Ta meta plast je pametna in ponekod izrazito otožna.
- Kojot kot glavni junak. Patetičen, trmast, ljubek. Natanko tak, kot smo ga vedno doživljali.
- Podoba. Barvita, energična in spoštljiva do klasičnega risankarskega sloga.
Kje zaškriplje:
- Ritem proti koncu. 103 minute je za to gradivo ravno malo preveč, kakšen prizor ali dva bi lahko mirno skrajšali.
- Vprašanje ciljnega občinstva. Film se včasih ne more odločiti, ali je namenjen majhnim otrokom ali nostalgičnim odraslim. To ni tisti klasični izdelek, ob katerem šestletnika preprosto posadiš pred zaslon.
- Predvidljivost. Dramaturgija malega človeka proti veliki korporaciji teče po znanih tirnicah in to se občasno pozna.
Zakaj je pomembno, da ta film obstaja?
V zadnjih letih je ogromno klasičnih risanih franšiz dobilo »sodobno« predelavo in, odkrito povedano, večina je bila pozabljiva. Ti filmi so z virom pogosto ravnali kot z blagovno znamko, ki jo je treba prodati. Kojot proti sistemu pa svojim likom postavi vprašanje: kaj, če ti junaki res nekaj čutijo? Kaj, če Kojot ni le stroj za gege?
Zato je film več kot še en nostalgični izdelek. Ni revolucionaren in ni vrh žanra, a ima kaj povedati in to pove duhovito in prijazno. Poleg tega je ironično, da gre za film o izdelkih velike korporacije, ki se upre korporativnemu stroju. Težko je ne uživati.
Komu ga priporočamo?
- Zate je, če: Vsem, ki so odraščali ob Looney Tunes in so na skrivaj vedno navijali za Kojota. Najstnikom in odraslim, ki imajo radi domiselne, malo meta in malo grenko-sladke komedije.
- Raje izpusti, če: Tistim, ki z mlajšimi otroki pričakujejo hitro otroško risanko, v kateri vsako minuto nekaj eksplodira, in tistim, ki so alergični na franšizne filme, zgrajene na nostalgiji.
Če ti je všeč, poglej tudi: Who Framed Roger Rabbit (1988), Looney Tunes: Back in Action (2003), Space Jam (1996), The Lego Movie (2014)
Pogosta vprašanja
Kdaj je film Kojot proti sistemu prišel v slovenske kinematografe?
Film je bil v Sloveniji premierno prikazan 3. septembra 2026.
O čem govori Kojot proti sistemu?
Kojota med lovom na Ptiča Tekača nenehno pustijo na cedilu izdelki megakorporacije ACME. Nekega dne mu prekipi in z odvetnikom z velikega plakata vloži tožbo proti ACME.
Koliko traja Kojot proti sistemu?
Film traja 103 minute.
Kdo je režiral film Kojot proti sistemu?
Režiser filma je Dave Green.
Kdo igra v filmu?
V filmu igrajo John Cena, Lana Condor, Will Forte, P.J. Byrne in Nancy Linehan Charles.
Se splača sesti na Kojotovo sojenje?
Da, in ne samo iz nostalgije. Kojot proti sistemu je eden redkih primerov, ko iz stare risankarske šale res nastane film, ne le predolg oglas. Ima humor, ima srce in ima nekaj prijetno upornega v tem, kako največji poraženec na svetu končno vrne udarec. Druga polovica malo popusti in tudi ciljnega občinstva ne zadene vedno natančno, a te napake zbledijo ob dejstvu, da smo po desetletjih končno lahko na Kojotovi strani. Jaz v sodni dvorani sedim v njegovi klopi. Prinesite s seboj dežnik ACME, za vsak primer, če namesto dežja pade nakovalo.