Kinoster
SI ▾

Recenzija

Prenašalec, recenzija: Jason Statham, BMW in tri pravila, ki jih kmalu prelomi

Ameriški filmiFrancoski filmiAkcijski filmiKriminalkeTrilerjiKriminalni filmi

Je tisti trenutek, ko plešast Britanec skrbno zloži suknjič, preden razbije pol pristanišča, in takrat veš, da ta film natanko ve, kaj hoče. Prenašalec se ne trudi biti pametnejši, kot je, a v tem, kar si zada, je presenetljivo samozavesten. To je film, ki je iz Jasona Stathama naredil akcijskega junaka.

6,2/10
Ocena
Neumen, stiliziran, hiter in noro zabaven, Statham pa se že tukaj giblje, kot da bi se vse življenje pripravljal prav na to vlogo.
Zgodba
5
Igra
7
Režija
7
Vizualna podoba
7
Glasba in zvok
6
Čustva
5

Skupna ocena je povprečje šestih meril.

Podatki o filmu

OriginalThe Transporter
Režija元奎, Louis Leterrier
IgrajoJason Statham, 舒淇, François Berléand, Matt Schulze, Ric Young, Doug Rand
ŽanrAkcijski filmi, Kriminalke, Trilerji
Dolžina92 min
DržavaAmeriški filmi, Francoski filmi

Prvo pravilo: ne odpiraj paketa

Frank Martin je osamljen profesionalec. Prevaža karkoli, kamorkoli, točno ob dogovorjeni uri, potem pa izgine. Ne sprašuje, ne dela napak in živi po svojih pravilih, od katerih ne odstopi. To je vsa zasnova in iskreno: za tak film čisto zadošča. Avto je hiter, naročniki sumljivi, glavni junak pa hladen kot kocka ledu v viskiju.

Nato pa vendarle naredi izjemo. Odpre enega od zaupanih paketov in v vreči najde lepo Kitajko z zalepljenimi usti. S težkim srcem jo sicer dostavi, a kmalu zatem njegov dragoceni avto eksplodira in Frank se vrne k naslovniku. Od tu naprej pravila ne štejejo več: reši pošiljko in na dekletovo prigovarjanje skuša ugotoviti, kdo ju hoče videti mrtva in zakaj.

Več ne bom izdal, saj tudi ni treba. Prenašalec vam ne ostane v spominu zaradi zgodbe, temveč zaradi načina, kako jo postreže.

Statham, rojstvo plešastega gentlemana

Jason Statham je bil do takrat znan predvsem iz gangsterskih filmov Guyja Ritchieja, kot zgovoren, hitro govoreči lik iz filmov Ključi, denar in dve kadeči cevi ter Snatch. Tukaj pa se izkaže, da deluje tudi v povsem drugačnem registru. Frank Martin malo govori, veliko opazuje, in ko se premakne, to nekaj pomeni.

Stathamova največja vrlina je, da ne pretirava. Ne mežika gledalcu, ne skuša biti bolj zabaven, kot zahteva situacija. Preprosto prepriča, da ta človek svoje delo jemlje resno in da njegova pravila niso poza, temveč tehnika preživetja. Mimogrede, v pretepih je očitno povsem doma, kar pri akcijskem junaku ni malo.

Shu Qi kot Lai dobi težjo nalogo: Franka mora vreči iz ustaljenega reda. Kemija med njima ne gori, prej tli, a film nanjo niti ne stavi zares. François Berléand kot inšpektor Tarconi pa je skrito orožje filma: suh, prijazen, nekoliko utrujen policist, čigar vsak prizor prija. Matt Schulze (Wall Street) in Ric Young (gospod Kwai) zastopata zlobno stran, z ravno pravšnjo mero grožnje, kot se v žanru spodobi.

Hongkonška koreografija v francoskem soncu

Med režiserji filma sta Corey Yuen in Louis Leterrier, in ta par pojasni nenavadno, a delujočo mešanico. Hongkonška akcijska šola Coreyja Yuena se čuti v vsakem pretepu: domiselni prizori, ki izkoristijo prostor, včasih kar komični, kjer vsak kos scenografije lahko postane orožje. Če ste že videli koga, ki med drsenjem po z oljem politih tleh deli udarce, potem veste, za kakšen film gre.

Francoska plat pa prinese vzdušje: sončna obala, vijugaste ceste, elegantna vožnja in povsem evropska sproščenost. Tudi 92 minut trajanja je blagoslov: film se ne vleče, ne polni se z odvečnimi stranskimi zgodbami, kar se da, zaključi na hitro in nadaljuje z naslednjo akcijo.

Kaj deluje in kaj nikakor ne

Začnimo z dobrim, saj ga je več:

Tudi šibke točke niso skrivnost. Scenarij je pogosto le izgovor za naslednji akcijski prizor, motivacija zlikovcev je tanka, druga polovica filma pa vse bolj zdrsne v glasno, risankasto pretiravanje. Ljubezenska nit je obvezni krog, nič več. Kdor išče logiko, bo hitro razočaran. Kdor pa si želi dobre sobotne akcije s pivom in čipsom, bo dobil natanko to.

Koliko je ta film vreden danes, po vseh teh letih?

Nenavadno je danes znova pogledati Prenašalca, ko je Stathamovo ime praktično postalo žanr. Akcijski filmi so od takrat postali precej trši, temnejši in daljši, in v primerjavi s tem je ta izdelek iz leta 2002 skoraj osvežujoče lahkoten. V njem je nekaj naivne elegance evropskih akcijskih filmov s konca devetdesetih in ščepec igrivosti hongkonškega filma.

Ni popoln, ponekod je naravnost butast, a ima slog in ve, v čem je njegova moč. Najpomembnejše pa: tu se je izoblikoval tisti Stathamov lik, ki smo ga pozneje videli neštetokrat. Če vas zanima, kje se je ta kariera začela, je to obvezno izhodišče.

Komu ga priporočamo?

Če ti je všeč, poglej tudi: Ronin (1998), Taken (2008), Drive (2011), Ključi, denar in dve kadeči cevi (1998)

Pogosta vprašanja

O čem govori Prenašalec?

Frank Martin je profesionalni prevoznik, ki nikoli ne sprašuje in nikoli ne odpira paketov. Nekoč to vendarle stori in v paketu najde zvezano Kitajko. Ko mu razstrelijo avto, dekle reši in skuša ugotoviti, kdo ju hoče ubiti.

Koliko traja Prenašalec?

Film traja 92 minut.

Kdo igra glavno vlogo v Prenašalcu?

Franka Martina igra Jason Statham, ob njem pa nastopajo Shu Qi (Lai), François Berléand (Tarconi) in Matt Schulze (Wall Street).

Kdo je režiral Prenašalca?

Film sta režirala Corey Yuen in Louis Leterrier, nastal pa je v ameriško-francoski koprodukciji.

Se splača znova prisesti k Franku Martinu na sovoznikov sedež?

Da, če veste, v kaj se spuščate. Prenašalec ni velik film, je pa dobra zabava: hiter, stiliziran, včasih smešno pretiran, z glavnim junakom, ki ga je užitek gledati. Zgodbi ni vredno posvečati veliko besed, pretepom in Stathamovi hladni profesionalnosti pa vsekakor. Za sproščen večer s kokicami deluje še danes brez težav, pa tudi kot filmska zanimivost ni od muh: tu je v višjo prestavo pospešila cela akcijska kariera.

Ocena: 6,2/10 · Zgodba 5 · Igra 7 · Režija 7 · Vizualna podoba 7 · Glasba in zvok 6 · Čustva 5