Léon recenzija: plačanec, deklica in eden najbolj norih negativcev v zgodovini filma
Nekateri filmi se postarajo, drugi se temu preprosto ne pustijo. Léon že desetletja sodi v drugo skupino: trda, temačna in hkrati nenavadno nežna pravljica o človeku brez vsega, ki nenadoma najde nekaj, za kar je vredno živeti. Film Luca Bessona še danes zadene kot dobro namerjen strel.
Trda, melanholična in čudovito zrežirana kriminalna drama, v kateri vas nobeden od treh glavnih likov ne bo pustil pozabiti nanj.
Podatki o filmu
| Režija | Luc Besson |
|---|---|
| Igrajo | Jean Reno, Natalie Portman, Gary Oldman, Danny Aiello, Peter Appel, Michael Badalucco |
| Žanr | Kriminalke, Drame, Akcijski filmi |
| Dolžina | 110 min |
| Država | Francoski filmi |
Osamljeni plačanec in deklica iz sosednjega stanovanja
Izhodišče je preprosto, skoraj pravljično. Léon živi v New Yorku, sam in tiho, preživlja pa se tako, da za denar ubija ljudi. Okoli njega ni ničesar, kar bi spadalo k običajnemu življenju, in ne zdi se, da bi mu to kaj manjkalo. Nato družino iz sosednjega stanovanja pokolje detektiv Stansfield, policist, ki je krutejši od katerega koli gangsterja. Edina preživela je dvanajstletna Mathilda, ki potrka na Léonova vrata in prosi za zatočišče.
Od tu naprej film vleče v dve smeri hkrati. Prva je napeta kriminalka, v kateri se Stansfieldova senca vztrajno približuje in v kateri vemo, da male priče ne bodo pustili pri miru. Druga je presenetljivo tiha, skoraj komorna zgodba o tem, kako hladnokrvni morilec počasi začne skrbeti za deklico, kot da bi bila njegov lastni otrok. Več o zgodbi vnaprej niti ni treba vedeti. Moč filma je prav v tem, kako se ti niti prepletata in kako z vsakim prizorom raste vložek.
Jean Reno, ki z malo besedami pove vse
Renojev Léon je eden najlepših dokazov, koliko lahko lik pove, ne da bi sploh kaj dosti govoril. Reno ga igra kot velikega, negibnega moža, pri katerem takoj začutiš, da je neskončno nevaren, hkrati pa skoraj otroško neroden pri vsem, kar ni povezano z njegovim delom. Ta dvojnost je srce filma.
Največji podvig je, da Reno Léona nikoli ne poskuša narediti simpatičnega. Ne pomežikne gledalcu in se ne opravičuje. Preprosto pusti, da sami odkrijemo, kaj se skriva v tem izpraznjenem človeku. Ko ugotoviš, da te skrbi zanj, je že prepozno: film te je ujel.
Natalie Portman: prvenec, ki ga ni mogoče pozabiti
Natalie Portman je bila takrat še otrok, a v vlogi Mathilde Lando ponudi igro, ki bi ji zavidala večina odraslih igralcev. Mathilda ni tisti filmski otrok, ki samo joka in čaka na rešitev. Je jezna, pametna, ranjena, včasih nepredvidljiva in natanko ve, kaj hoče: maščevanje. Portmanova vse to naredi verjetno, predvsem pa ves čas čutimo deklico, ki so ji v enem samem popoldnevu vzeli življenje.
Odnos med Léonom in Mathildo je hkrati najobčutljivejša točka filma. Besson občasno zaide na teren, kjer se bo današnji gledalec presedal, in pošteno je, da to povemo naglas. Bistvo njunega odnosa pa je vendarle skrb, dva izgubljena človeka, ki se oklepata drug drugega, in prav občutljivost obeh igralcev film prenese čez spolzke trenutke.
Gary Oldman, negativec, ki ukrade predstavo
Če bi si kdo Léona ogledal samo zaradi enega razloga, bi bil to Gary Oldman. Norman Stansfield je eden najbolj nepozabnih negativcev v zgodovini filma, in to ne zato, ker je glasen, temveč zato, ker je popolnoma nepredvidljiv. Oldman se v enem trenutku skoraj zaspano in dobrodušno smehlja, v naslednjem pa preide v takšno nasilje, da gledalec odskoči. Policist, ki mu značka ne pomeni zaščite drugih, ampak dovoljenje za vse.
Oldmanova igra se lahko danes zdi pretirana, a prav to je tu potrebno. Léon je tih in zadržan, Stansfield kričav in razbrzdan, kontrast med njima pa je hrbtenica filmske napetosti. Ko detektiv pripravi obsežno akcijo specialcev in oblega Léonovo stanovanje, ni več nobenega dvoma, da se tu spopadata dve povsem različni vrsti profesionalcev.
Med stranskimi vlogami si omembo zasluži tudi Danny Aiello kot Old Tony: v le nekaj prizorih natančno pokaže svet, v katerem Léon dela in v katerem se zaupanje vedno meri v blagu.
New York Luca Bessona: evropsko oko, ameriška ulica
Luc Besson je kot francoski režiser posnel newyorško kriminalno zgodbo in ta zunanji pogled je ena od skritih prednosti filma. Léon ni videti kot povprečen ameriški akcijski film. Je počasnejši, bolj kontemplativen, likom pusti veliko več prostora in eksplodira šele takrat, ko je res treba. Ko pa eksplodira, to stori z vso silo.
Akcijski prizori so natančni in čisti, Léonovo delo je prikazano skoraj kot koreografija. Besson ve, da je profesionalnost spektakularna že sama po sebi in da ni treba vsega razstreliti. Vzdušje je ves čas melanholično: zanemarjena stanovanja, ozki hodniki in občutek osamljenosti prežemajo vse. To ni junaški akcijski film, ampak žalostna pravljica, v kateri so tudi pištole.
Kje film zašepa
Ne bi bilo pošteno trditi, da je Léon brez napak. Scenarij se ponekod močno opira na žanrske klišeje, ogrodje zgodbe je predvidljivo in kdor je videl že nekaj filmov o plačanih morilcih, bo približno slutil, kam vse skupaj pelje. Film pa niti ne živi od presenečenj, temveč od čustev.
Druga točka so nekateri trenutki v odnosu med Léonom in Mathildo, o katerih sem pisal že zgoraj. Filma ne uničijo, a danes je mimo njih težje iti brez besed, in prav zato ga mnogi doživljajo kot sporno delo. Po mojem je film kljub temu močan, a razumljivo je, če komu to zasenči izkušnjo.
- Kaj deluje: trije glavni igralci, vzdušje, napetost, čustveni vložek.
- Kaj manj: predvidljivo ogrodje zgodbe in nekaj občutljivih prizorov.
Komu ga priporočamo?
- Zate je, če: Za tiste, ki imajo radi temačne kriminalke, osredotočene na like, kjer so za akcijo resnična čustva, in ki bi radi videli tri igralce na vrhuncu forme.
- Raje izpusti, če: Za tiste, ki jih moti surovo nasilje, ali za tiste, ki jim je občutljivejši prikaz odnosa med odraslim in otrokom izrazito neprijeten. In seveda tudi ne za tiste, ki iščejo hiter, lahkoten akcijski film.
Če ti je všeč, poglej tudi: Nikita (1990), Taxi Driver (1976), Gloria (1980), Drive (2011), Logan (2017)
Pogosta vprašanja
O čem govori film Léon?
O osamljenem newyorškem plačanem morilcu Léonu, h kateremu se zateče dvanajstletna soseda Mathilda, potem ko njeno družino pokolje detektiv Stansfield. Léon začne skrbeti za deklico, Stansfield pa se poda na sled mali priči.
Koliko traja film Léon?
Film traja 110 minut.
Je film primeren za otroke?
Ne priporočamo ga. Film vsebuje nasilne prizore in teme za odrasle.
Kdo je režiral Léona in kdo igra glavne vloge?
Film je režiral Luc Besson, v glavnih vlogah pa nastopajo Jean Reno (Léon Montana), Natalie Portman (Mathilda Lando) in Gary Oldman (Norman Stansfield).
Se je Léona in Mathildo vredno znova ogledati tudi danes?
Da, in če ga še niste videli, toliko bolj. Léon ni preživel toliko desetletij zaradi zvite zgodbe, temveč zato, ker ponuja tri like, ki jih ni mogoče izbrisati iz spomina: tihega morilca, ki se nikoli ni naučil živeti, deklico, ki je morala prezgodaj odrasti, in policista, ki je utelešenje nepredvidljivega uničenja. Besson vse to sestavi s takšnim občutkom, da si na koncu ne boste zapomnili akcije, ampak to, kar ste ob filmu čutili. V njem so sporni trenutki, a malo kriminalk zna tako boleti in tako ostati v človeku. Obvezen ogled, če imate radi ta žanr.